»Ne vem kaj filozofirajo. Vse se da rešiti v petih minutah, če bi naša država delovala hitreje in predvsem logično,« je dejal gospod Simič, avtoriteta davčnega svetovanja, na temo obdavčitve kriptovalut.
Preden sem zastavil prvo vprašanje, je gospod Simič prešel k bistvu.
Ob prvih zaslužkih s kriptovalutami in prvih izplačilih je Furs izdal pojasnilo, da ti dobički/zaslužki, ne mislim na rudarjenje, niso obdavčeni. To stališče Fursa mi ni bilo logično in vedel sem, da se bo to stališče spreminjalo z rastjo dobičkov s kriptovalutami, saj začne delovati človeški faktor. Danes se aktivnosti s kriptovalutami že usmerjajo v dejavnost, kar pomeni progresivno obdavčitev po dohodninski lestvici. Pri visokih zneskih to pomeni pol meni – pol državi. Tisti, ki bodo v bodoče realizirali dobičke s kriptovalutami bodo pred veliko dilemo in v glavi jim bo odmeval verz The Clash: »Should I Stay or Should I Go«.
Verjetno imate v mislih novost v pojasnilih FURS, da se trgovanje s kriptovalutami za svoj račun, ki ga fizična oseba opravlja neodvisno, samostojno in trajno, razume, kot bi opravljali dejavnost kot samostojni podjetnik. Kaj to pomeni?
Ja. Dokler so se v začetku zaslužki gibali v višini nekaj tisoč evrov ni nihče reagiral. Sedaj, ko je možno vnovčiti milijon ali več, gre pa za dejavnost in naj se plača dohodnina po dohodninski lestvici. To ni v redu in tako ne postopa država, ki želi imeti stabilen davčni sistem. Mladi, ki so mobilni, bodo pri taki obdavčitvi hitro pospravili kovčke in odšli v davčno urejene države.
FURS bi moral že na začetku reči, da je to kapitalski dobiček, kar sem tudi zagovarjal. Če vložiš 10.000 evrov in prejmeš 100.000 evrov, plačaj 25 % dohodnine na ustvarjeni kapitalski dobiček, to je od 90.000 evrov. Ne pa, da sedaj trdijo, da je to opravljanje dejavnosti. Za mene je to dohodek iz kapitala. Tako kot pri nakupu in prodaji delnic. To ne more biti in ni dejavnost. Gre za kapital in ob prodaji je potrebno plačati davek od dobička od kapitala. Sedaj pa gledajo na trgovanje s kriptovalutami kot opravljanje dejavnosti, čeprav gre za upravljanje s kapitalom.
V tolmačenju FURS, izdanem januarja 2018, je navedeno, da se nakup in prodaja kriptovalute smatra kot prodaja premičnine. Torej »enkratni« kupci niso obdavčeni? To drži in koliko časa še? Namreč, še vsako finančno obliko z dobički so obdavčili.
Temu rečem davčno utirjanje. Najprej širokosrčna neobdavčitev, nato pa obdavčitev. Tudi denar je z davčnega vidika premičnina. Pri teh pojasnilih vidim največjo težavo v tem, da niso zakon, se lahko spreminjajo iz dneva v dan, so ohlapna in puščajo možnost nadgrajevanja in različnih razlag. Takšna pojasnila ne prispevajo k stabilnemu davčnemu okolju. Če pa se že kaj spreminja, pa lahko velja od izdaje pojasnila naprej, ne pa da pojasnilo posega v že izvedene posle.
Kakšna bi bila po vašem mnenju primerna rešitev za obdavčitev fizičnih oseb?
Država bi morala reagirati takoj, ko je zaznala to zadevo. Najpozneje konec leta 2017 bi morali to urediti v davčni zakonodaji. Moj predlog je, da se to uredi v poglavju Dohodki iz kapitala, kjer bi se dodale še kriptovalute. Šlo bi za kapitalske dobičke s fiksno 25 % davčno stopnjo, ki pa bi lahko bila nižja za vse dohodke iz kapitala. To bi lahko uredili v petih minutah in bi s tem marsikaj poenostavili.
Kriptovalute predstavljajo decentralizirano »glavno knjigo«, ki jo je nemogoče spreminjati za nazaj. Omogočajo skoraj popolno preglednost nad vsemi transakcijami. Vidite v tem kakšno prednost pred obstoječimi poslovnimi/revizorskimi sistemi?
To je določena prednost tega sistema, ki mu lahko daje določeno verodostojnost. Vsak trenutek se lahko pregleda vsaka transakcija in je znan čas njenega nastanka. Izračuni bi se lahko izvedli digitalno. Če bi regulator pripravil enostavne predpise, bi bila uvedba blockchaina na tem področju smiselna.
Kako vidite pojem decentralizacije? Menite, da je to vzdržna pot? Zdi se skoraj neverjetno, da bi obstoječi regulatorji to mirno gledali? Paradoksalno namreč, v primeru Bitcoina, neki Satoshi Nakamoto uvede verigo blokov, ki je ne nadzira nobena institucija, a ji vsi zaupajo, hkrati pa omogoča preglednost transakcij vsakemu, za vsakega, ki je uvrščen na verigi. Kot bi »nekdo«, ki ni recimo centralna banka, ponudil vpogled v transakcije na vseh transakcijskih računih in bi v vpogled vsi privolili.
Vsaka decentralizacija v sebi nosi določeno mero nevarnosti, zato menim, da bi se to področje moralo čim prej urediti. Dokler ni težav in dokler ni nihče izigran, ni želje ali potrebe po strožji ureditvi. Ko pa se začnejo dogajati nepravilnosti, pa tudi kraje, čeprav začasne, pa posamezniki zahtevajo zaščito.
Kaj menite. Bi lahko »blockchain« zamenjal obstoječe plačilne sisteme? Namreč, kriptovalute si lahko nakazujemo iz denarnice na denarnico preko pametnih telefonov. Pomeni, da se lahko popolnoma izognemo plačilnim sistemom. Bi naprimer na Cipru v času »haircuta«, ko je, česar si državljan evropske unije niti v najhujših sanjah ne predstavlja, bilo plačevanje in dvigovanje gotovine skoraj nemogoče, kriptovalute prišle prav?
Zastavlja se vprašanje, če bo in ko bo vse urejeno, ali bo mogoče kdo drugi, če mu rečemo nadzorni organ ali nadzornik, lahko posegal v mojo denarnico, kot je to danes slučaj z denarjem v banki. V mislih imam državo ali banko, kot se je to zgodilo na Cipru. V letu 2013 prav gotovo ne bi bilo možno poseči v kripto denarnice, kar pomeni, da bi mnogi ohranili svoj denar.
Prej sva govorila o uporabni vrednosti. Kriptovalute pa so bolj popularne zaradi ekstremnih dobičkov, ki so dejansko bili realizirani s kovanci in žetoni, stranskemu produktu »blockchaina«. Kakšno je vaše mnenje o dobičkih?
Vsakomur, ki je ustvaril dobiček, to privoščim in si želim, da bo ta dobiček pametno naložil ali porabil. To pomeni, da bo od tega kaj imel. Šteje le dobiček, ki prispe na zemljo oziroma se porabi za določene nakupe. Dokler imam virtualni denar, pa je veliko čejev. Pri tako visoki rasti kriptovalut se mi zdi logično, da bodo slej ali prej prišli tudi strmi padci. Zato se držite zemlje.
