Z gospodom Jančuško se nisva uspela osebno srečati za pričujoči intervju. Ko je bil v Ljubljani, je imel urnik natrpan z urejanjem formalnosti povezanih s prevzemom podjetja Bitnik, potem pa je najino srečanje preprečila višja sila, zaradi katere še vedno ostajamo doma. Veselim se najinega srečanja po odpravljenih omejitvah, ker sem se prepričal, da gre za kompetentnega, realnega in prizemljenega sogovornika, o katerem, zanimivo, povezano s prevzemom, nisem od ekipe Bitnika slišal nobene opazke, godrnjanja, ali skrbi, ki so pri tako pomembnih dogodkih, kot prevzem in prihod ‘nove metle', vedno prisotne.
Gospod Jančuška, ker ste pred kratkim prevzeli podjetje Bitnik, bi vas radi malo bolje spoznali. Nam lahko uvodoma zaupate od kod prihajate, s čim se ukvarjate, kakšna je vaša kariera in kašne so vaše ambicije v prihodnje?
Po osnovni izobrazbi sem magister ekonomije, vendar me je poklicna pot zapeljala na področje informacijske tehnologije. Tako sem na tem področju pridobil veliko znanja in izkušenj, zato lahko rečem, da sem skoraj bolj informatik kot ekonomist. Večji del karirere sem deloval kot svetovalec v informatiki na področju sistemske integracije in poslovne inteligence. Deloval sem na mnogih projektih v različnih panogah večinoma na področju Češke in Slovaške.
Po odkritju Bitcoina je ponovno zaživela moja ekonomska plat. Predvsem uživam v spremljanju svetovne ekonomije in postopno umeščanje kriptovalut vanjo. Sicer sem velik zagovornik svobodnega trga in osebnih svoboščin, zato svoje ambicije usmerjam k čim večji uresničitvi tih dveh idealov čim širše po svetu.
Vaše podjetje Infra-Investments d.o.o. deluje v Sloveniji že od leta 2017, vendar vas tukajšnja kriptoskupnost ne pozna prav dobro. Kakšna je dejavnost vašega podjetja?
No, od leta 2017 naprej preko Bitcoin bankomatov v Mariboru, Kopru in Ljubljani poslujemo vsaj z delom slovenske skupnosti, zato verjamem, da nas prepoznajo pod blagovno znamko Bitang. Upravljanje bankomatov je bila edina dejavnost, ki smo jo opravljali v Sloveniji dokler nismo zaključili posla z Bitnikom. Načeloma ne vlagamo veliko v marketing in se raje zanašamo na priporočila zadovoljnih uporabnikov. Menimo, da tisti ki išče, tudi najde primerno lokacijo in storitev. Spomnim se, da smo se poskusili predstaviti na FB profilu ene od slovenskih kriptoskupnosti, vendar so administratorji objavo zavrnili. Kakorkoli, imamo spletno stran, Twitter račun in Facebook profil, preko katerih nas bo slovenska skupnost sedaj bolje spoznala.
Je nabor storitev, ki jih izvajate v drugih državah, širši kot ga izvajate v Sloveniji? Povejte nam kaj več o podjetju in aktivnostih, kam se še želite širiti?
Posel se je začel kot hobi, ko sem novembra leta 2013 v Bratislavi postavil prvi Bitcoin bankomat. To je bil celo prvi tovrsten bankomat v Evropi. Takrat še nisem imel načrtov za širitev. Kot rečeno, bil je hobi povezan z radovednostjo. Seveda se je od takrat marsikaj spremenilo in sedaj je kripto moja polna zaposlitev. Upravljamo tri bankomate na Slovaškem, začeli smo poslovati tudi na Češkem, kjer je kripto še v povojih… Poleg bankomatov ponujamo storitve OTC (Over The Counter) tradinga, s katerim omogočamo strankam nakup in prodajo večjih količin kriptovalut, kar seveda poteka preko bančnih nakazil, namesto menjave za gotovino. Oziramo se po novih priložnostih, tako znotraj državnih meja trenutnega poslovanja, kot tudi izven njih, ob tem pa moramo sprotno reagirati na vse spremembe, ki so v kriptosvetu stalnica.
Kako ocenjujete stopnjo uporabe kripta v Sloveniji in na drugih trgih kjer ste prisotni? Uporabljajo ljudje kripto v enaki meri, ali obstajajo razlike, ali morda drugačni segmenti uporabnikov?
Skozi leta se kripto vedno bolj uporablja na vseh trgih. Izgleda, da so bile kriptovalute do sedaj za uporabnike zanimive predvsem kot hranilec vrednosti in naložbeni razred. Zato je zanimanje za kriptovalute povsem korelirano (povezano, op.a.) z gibanjem njihove vrednosti. Dejal bi, da je temu tako prav v vseh državah. Sicer pa o naših strankah ne vemo prav veliko, ker jih večina uporablja naše storitve na bankomatih, kjer se ne srečujemo in naj tako tudi ostane.
Zakaj ste za prevzem izbrali prav Bitnik? Ste v preteklosti že sodelovali? Kako dobro poznate družbo?
Ja, z Bitnikom že nekaj časa dobro sodelujemo. Dodatno nas združuje, oziroma smo zaradi tega kompatibilni, isti proizvajalec ATM tehnologije – Lamassu. Ko mi je Peter (Peter Trček, takratni lastnik in direktor Bitnika, op.a.) omenil, da je Bitnik naprodaj, z odločitvijo za nakup nisem dolgo okleval. Bitnik je dobro prepoznavna, uveljavljena in ugledna družba pri zagotavljanju ATM in OTC storitev. Dodatno cenimo izkušeno ekipo, zelo razvite notranje procese in veliko poslovnih povezav. To nam zagotavlja zagon in kapaciteto za nadaljnjo rast.
Kakšni so vaši načrti z Bitnikom?
Kljub izzivom, ki jih trenutne razmere prinašajo, pričakujemo, da bo v kriptosvetu kar nekaj priložnosti. Zato se, ob rednem izvajanju storitev na katerih je Bitnik izgradil svoj ugled, pripravljamo, da bo družba dovolj fleksibilna, da bomo znali reagirati na spreminjajoče okoliščine. To lahko pomeni, da bomo širili obstoječe storitve, morda uvedli nove povezane z drugimi trgi, ali počeli kaj drugega, česar danes še ne in bo ustrezalo okoliščinam.
Prevzem je kar nesrečno sovpadel s pojavom novega korona virusa. Kako to vpliva na vaše načrte in poslovanje?
Poslovanje na naših ATM-ih je trenutno oteženo, ker so mnoge lokacije zaradi omejitev nedostopne. Nekatere bankomate poskušamo prestaviti na alternativne lokacije, da bi zadovoljili naše redne stranke, ki še vedno povprašujejo po storitvi menjave. Pri OTC storitvah smo tudi zato znižali limite, da se strankam zaradi menjave ni potrebno odpraviti do najbližjega bankomata.
Pričakujemo, da bodo trenutnim zdravstvenim težavam sledile globje ekonomske težave na globalni ravni. Ukrepi Centralnih bank bodo zelo verjetno botrovali hitrejši izgubi realne vrednosti fiat valut. Delujemo v smeri, da bomo tistim, ki bodo želeli zaščititi vrednost svojih prihrankov in jih preusmerjali v kriptovalute, zagotovili stabilno okolje in kvalitetno storitev.
Ali menite, da bo prišlo do res masovne uporabe kriptovalut? Kje se po vašem mnenju nahajamo sedaj, kaj naj pričakujemo, kaj menite o Digitalnih valutah Centralnih bank (CBDC) in privatnih stabilnih kovancih?
Ta novi ekosistem raste in je definitivno živ in zdrav. Ampak, ali je odporen proti prihodnosti? Ali lahko odgovori, reagira na to kar prihaja? No, ne vem kaj bo prinesla prihodnost, vendar vidimo, da se lahko svet spremeni zelo hitro. Kriptovalute morajo še prestati test časa, ampak zaenkrat, v primerjavi z naložbenimi razredi, ki so test časa že prestali, se izkazujejo kot močan tekmec. Medtem, ko njihova uporabnost raste, lahko pričakujemo več borbe z uveljavljenimi strukturami moči in celo kakšen zasuk v organizaciji svetovne družbe.
CBDC-ji so boljše orodje za Centralne banke in oblasti, da bodo z njimi lažje uveljavljale svojo politiko in nadzirale prebivalstvo. kot so to fiat valute. Vendar dvomim, da bi z uvedbo CBDC-jev spremenili monetarno politiko tiskanja novega denarja iz zraka. Tako iz tega vidika ne bodo konkurenca kriptovalutam kot je Bitcoin. Ne glede na povedano, bi uvedba CBDC-jev verjetno pretresla celoten finančni sistem, zato verjetno ne bo veliko politične volje za njihovo hitro uvedbo.
Stabilni kovanci imajo uporabno vrednost, ker so podprti z relevantnimi sredstvi. Lahko jih smatramo kot nadgradnjo obstoječih fiat valut in lahko v prihodnje predstavljajo košarico valut in drugih sredstev. Pri stabilnih kovancih je težava v nujnosti zaupanja izdajatelju, da so kovanci dejansko pokriti z navedenimi sredstvi. Kar lahko hitro uide iz rok…
Zadnje čase se vse vrti okrog Bitcoina, njegove vrednosti in korelacije s kapitalskimi trgi. Kje in kako vidite Bitcon na kratek in na dolgi rok?
Volatilnost in strah sta porasla na vseh trgih. Vsi čakamo v kakšnem svetu se bomo prebudili, ko opravimo s korona virusom. Medtem se nepovezano z realnim sektorjem produktov in storitev ustvarja novi fiat denar. Zato pričakujem, da bo povpraševanje po sredstvih, ki zagotavljajo ohranitev realne vrednosti naraščalo. Že sedaj opazujemo pomanjkanje plemenitih kovin in podobno se bo kmalu zgodilo Bitcoinu, ker se bo njegova redkost, s prihajajočo prepolovitvijtvijo, povečala.
Malo me skrbi, da bi kratkoročna uspešnost nekje na poti postala ovira. Kot so bili časi, ko je bila posest zlata nelegalna, se utegne Bitcoin srečati s podobnimi izzivi. Kakorkoli že, Bitcoin na dolgi rok smatram kot varno naložbo.
Ima po vašem mnenju Bitcoin kakšnega resnega konkurenta med kriptovalutmi?
Pred drugimi kriptovalutami ima Bitcoin prednost prvega na trgu in imam občutek, da ga v doglednem času ne bo nobena izrinila s prestola. Pomembno je, da je Bitcoin nedokončan projekt. Skozi čas ga bodo izboljševali in prav lahko prevzame kakšno od lastnosti katere od drugih kriptovalut. Zato je in bo težko tekmovati z njim. Določene priložnosti sicer vidim v specializiranih kriptovalutah, za posamezne projekte, vendar, kjer sta pomembni varnost in nespremenljivost, se gre držati Bitcoina.
Kako gledate na Ethereum? V zadnjih mesecih je kar nekako izginil iz obzorja.
Ne spremljam ga od blizu, vendar se mi zdi obetaven projekt, čeprav vidim tudi nekatere težave, ki bi se jim lahko bolj posvetili. Ena pomembnejših je težava pri ustvarjanju polnih vozlišč, kar predstavlja oviro pri nadaljnji decentralizaciji. Ethereum je imel nekatere ekskluzivne funkcionalnosti, ki jih nekateri projekti že poizkušajo implementirati na Bitcoin omrežju. To utegne predstavljati resno grožnjo Ethereumu na dolgi rok.
Želite deliti še kakšno misel z našimi bralci?
Sami temeljito raziskujte.
V kriptovalute investirajte le kar si lahko privoščite izgubiti.
Ne vaših ključev in ne vaših Bitcoinov.
Intervju je pripravil Mitja Glavnik
