Blockchain je tehnologija, ki omogoča distribucijo digitalnih informacij, brez da bi jih kopirali. To pomeni, da ima lahko vsak posamezen podatek samo enega lastnika.
Morda boste slišali, da je tehnologija opisana tudi kot »digitalna knjiga«, shranjena v porazdeljenem omrežju. Po skoraj 11 letih obstoja, še zmeraj ne obstaja enotna definicija tega abstraktnega pojma. V Sloveniji si nismo enotni niti glede tega, ali bi ime tehnologije zapisovali z veliko ali z malo začetnico. Na mnogih spletnih mestih naletimo na vsiljive prevode tehnologije, kot so blokovna veriga, veriga podatkovnih blokov, tehnologija veriženja blokov – nič drugega kot ključnik za hashtag! Nekateri Blockchain zamenjujejo celo za porazdeljeno podatkovno bazo … in podobno.
Skušamo si jo razložiti, glede na funkcije, ki jih opravlja, glede na sestavo različnih konceptov in glede na uporabnost, a kaj ko je Blockchain tehnologija »živa« in se nenehno posodablja.
Skratka, tehnologija Blockchain omogoča, da se informacije nenehno usklajujejo v javno bazo podatkov, ki je shranjena na več lokacijah in se nenehno posodablja. To pomeni, da so zapisi javni in preverljivi. Ker Blockchain ne deluje na osrednji lokaciji, je v samo tehnologijo težje vdreti, saj informacije obstajajo na različnih krajih (v primeru bitcoina, na več milijonov računalnikih).
Zakaj se tehnologija imenuje Blockchain?
Blok predstavlja zapis novih transakcij. Ko je blok dokončan (je doseženo maksimalno število zapisov na en blok), se doda v verigo. Lastniki kriptovalut imajo zasebno geslo (zapleten matematični ključ) do svojega naslova denarnice (niz alfanumeričnih znakov), ki se hrani v verigi, kjer je zapisano njeno lastništvo.
Blockchain je nedvomno vrhunski izum skupine ljudi ali osebe, ki je poznana pod skrivnostnim psevdonimom Satoshi Nakamoto. Toda od takrat se je Blockchain razvil v nekaj veliko večjega, kot je bilo sprva predvideno, zato je danes glavno vprašanje, ki si ga zastavlja vsak posameznik vpleten v tehnološke vode: kaj dejansko je Blockchain in kako ga uporabiti? Toda nas danes zanima – kdaj je bil Blockchain dejansko izumljen? Kot vedno je treba oceniti z več perspektiv.
Blockchain – izdelek, sestavljen iz več komponent
Prvi funkcionalni Blockchain je bil tehnično prvič opisan v beli knjigi ali poslovnem načrtu kriptovalute bitcoin. Ideja je bila v javnosti objavljena proti koncu leta 2008. Nekaj mesecev pozneje, v začetku leta 2009, je bil koncept uveljavljen v praksi. Ali lahko rečemo, da je bil Blockchain izumljen konec leta 2008 – v začetku leta 2009? Da, absolutno. Vendar pa se je potrebno zavedati, da je tehnologija Blockchain sestavljena iz večih komponent, ki obstajajo že nekaj časa. Na novo zasnovan koncept Bitcoin Blockchain je bil torej sestavljen iz komponent, ki so bile izumljene prej in so bile leta 2008 združene v uporabo, da je nastal bitcoin.
Public key
Kriptografsko zasnovan Public key oziroma javni ključ igra pomembno vlogo pri kriptovaluti bitcoin. Izumili so ga v 70. letih prejšnjega stoletja. Ta temelji na matematični raziskavi, ki je bila razvita v 17. stoletju (teorija števil). Veliki švicarski matematik Leonhard Euler je osnove razvil s posplošitvijo Fermatovega malega izreka.
Hash funkcije
Tudi zgoščevalna funkcija ali t.i. hash funkcija je bila izumljena v 70. letih prejšnjega stoletja. Pri bitcoinu se uporablja predvsem za »stiskanje« podatkov saj predstavlja algoritem, ki dobi kot vhod poljubno dolgo sporočilo, kot izhod pa vrne fiksno dolgo binarno vrednost (hash value).
Dokaz o delu (PoW)
Uporaba tako imenovanega dokazila o delu je ena izmed bolj pomembmnih lastnosti, ki jih uporablja bitcoin. Rudarjem to mogoča, da poskusijo sami najti rešitev za naslednji blok transakcij in ko jo najdejo, se to sporoči celotnemu sistemu. Posledično to pomeni, da drugim ni več potrebno opraviti tega dela kot rudar, temveč morajo izvesti le kontrolo, ki dokazuje, da je rudar to delo opravil. Zatem je blok transakcij potrjen.
Gre za naključne poskuse, da bi dobili določene rezultate, ki temelji na stohastični matriki. Slednja se v matematiki uporablja za opis prehodov Markovskih verig. Temelji stohastične metrike so bili postavljeni v 17. stoletju. Blaise Pascal, Gottfried Wilhelm Leibniz in Pierre Simon Laplace so le nekatera velika imena, ki so povezana z raziskovanjem na tem področju. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Adam Back združil stohastično matriko in hash funkcije ter iz njih razvil dokaz dela ali PoW.
Binarni sistem
Seveda ne gre pozabiti tiste najpomembnejše tehnologije, na kateri je vse to predstavljeno. Gottfried Wilhelm Leibniz je v začetku 18. stoletja postavil temelje računalništva. Leta 1703 je v scenariju objavil, kako računati samo s števili 0 in 1. Rodil se je binarni sistem, ki ga sodobni računalniki uporabljajo za računanje.
Lahko bi torej rekli tudi, da je Blockchain sestavljena tehnologija že poznanih konceptov v novodoben, preprost, a iznajdljiv način prenosa informacij iz A v B na popolnoma avtomatiziran in varen način.
Ena stranka udeležena v transakciji začne postopek z ustvarjanjem bloka. Ta blok preverja na tisoče oziroma na milijone računalnikov, razporejenih po internetu. Preverjeni blok je dodan v verigo, ki je shranjena v mrežo in tako ustvari ne samo enkraten zapis, temveč edinstven zapis z edinstveno zgodovino. Ponarejanje enega samega zapisa bi pomenilo ponarejanje celotne verige na milijone primerov. To je (zaenkrat) praktično nemogoče. Bitcoin uporablja ta model za denarne transakcije, vendar je Blockchain mogoče uporabiti še na številne druge načine.
