Poučno Vsebine Zanimivo

Bo Blockchain nadomestil običajne baze podatkov?

Blockchain
Strokovno svetovanje Kriptovalute.si

Tehnologija Blockchain ima očitne prednosti pred običajnimi bazami podatkov. Slednja velja za tehnološko verigo, v veliki meri odporno proti ponarejanju in skoraj neuničljivo. Se s konvencijo Blockchain in DLT tehnologije bliža konec običajnih baz podatkov?

Kot decentralizirana baza podatkov, ki se samostojno organizira in upravlja, je tehnologija Blockchain že osvojila svoje mesto v korporativnem IT-ju. Rešitve za dolgoročno hrambo podatkov morajo biti sposobne zagotavljati dokaz, da v informacije ni bilo poseženo. To se v praksi izvaja z uporabo nosilcev podatkov, katerih fizične lastnosti lahko preprečijo poznejše spremembe vsebine, na primer na CD ali DVD-ju. Arhivi so zaradi majhnosti teh medijev zelo razdrobljeni, iskanje podatkov pa je zamudno. Čeprav se ti dve težavi ne pojavita pri uporabi trdih diskov, morajo v tem primeru posebni programski mehanizmi učinkovito preprečevati nadaljnje spremembe vsebine. Žal teh rešitev ni mogoče vključiti v sodobno, zelo razširljivo okolje v oblaku.

Shranjevanje podatkov na osnovi Blockchaina

Decentralizirana arhitektura Blockchaina omogoča visoko razpoložljivost in robustnost, vendar zahteva zanesljiv način soglasja med samozadostnimi (in ne nujno zaupljivimi) udeleženci omrežja.

Pridobivanje soglasja lahko – vendar ni nujno – bistveno zmanjša pretok transakcij sistema v primerjavi s centraliziranimi rešitvami, vključno z običajnimi zbirkami podatkov.

Odvečnost podatkov in sinhronizacija

Odvečno shranjevanje podatkov DLT sistema na Blockchainu olajša celovitost podatkov. Hkrati pa ta odvečnost poveča potreben prostor in obremenitev omrežja v primerjavi z običajnimi bazami podatkov.

Čeprav lahko običajne baze podatkov, zahvaljujoč replikam, zagotavljajo odvečnost podatkov in visoko razpoložljivost je potrebno posamezne primere tovrstnih baz podatkov nenehno sinhronizirati. Blockchain rešitve se samosinhronizirajo in vzdržujejo zahvaljujoč tehničnim previdnostnim ukrepom in prefinjenim sistemom.

Decentraliziran nadzorni mehanizem

Bistvena značilnost arhitekture Blockchaina je odstranitev osrednjega posrednika. Za razliko od običajnih baz podatkov lahko Blockchain ustvari ustrezne spodbujevalne sisteme za samozadostne udeležence omrežja, ki bodo na pravi način vodili decentralizirano vzdrževanje skupne verige blokov. Te funkcije so še posebej uporabne na javnih in nadzorovanih platformah.

Nasprotno je običajna baza podatkov nujno pod nadzorom operaterja. Nepredvidljivo vedenje tega subjekta lahko vpliva na skladnost z varnostnimi cilji IT. Vendar je lahko zaradi dodatnih organizacijskih varnostnih ukrepov in pogojev pravnega okvirja to tveganje omejeno.

Kljub temu velja, da je decentralizirana arhitektura Blockchaina pomembna prednost pred klasičnimi bazami podatkov, saj lahko za razliko od običajne baze podatkov Blockchain učinkovito razbije odvisnost uporabnikov od posamezne organizacije.

Številni pravni in tehnični problemi ostajajo sicer nerešeni. Stroge zahteve za varstvo osebnih podatkov, ki izhajajo iz GDPR, otežujejo delo razvijalcem Blockchain tehnologije. Zagotavljanje zaupnosti občutljivih podatkov je eden največjih izzivov pri implementaciji rešitev, ki temeljijo na Blockchainu – zlasti v okviru GDPR ima ta vidik ogromne posledice. Potreba po učinkovitem soglasju o pravilnem stanju verige otežuje izvajanje nadzora dostopa in s tem zaupnosti podatkov.

Rešitve zaupnosti v sistemu Blockchaina se ne morejo zanašati samo na kriptografske tehnike, ne glede na to, ali so to podpisi, hash funkcije in / ali šifriranje. Vedno bolj se namreč porajajo vprašanja in strahovi, da bodo uporabljene določbe po določenem času izgubile svojo učinkovitost zaradi nenehno naraščajoče računalniške moči. To bi nedvomno ogrozilo zadevne informacije.

Končno mnenje

Zaupnost je v osnovi diametralno nasprotna načelu oblikovanja tehnologije Blockchain. Preprosta praktična rešitev bi bila torej shranjevanje občutljivih podatkov ne neposredno na Blockchainu, temveč le sklicevanje na podatke v obliki hash vrednosti. Podatke je treba shraniti v zunanjo strukturo, kot je baza podatkov in jih tam zaščititi pred nepooblaščenim dostopom. V tej rešitvi bi lahko Blockchain potrdil obstoj in celovitost podatkov, vendar ne bi več zagotavljal razpoložljivosti za izvedbo dejanj, denimo prek pametnih pogodb. Zunanje shranjevanje podatkov v povezavi z Blockchain tehnologijo bo zagotovo del eksperimentiranja v bližnji prihodnosti.

Strokovno svetovanje Kriptovalute.si

Marko Vidrih

Marko Vidrih je raziskovalni novinar (freelancer) na področju gospodarstva, tehnologije in financ – predvsem kriptovalut. V svet Blockchaina in kriptovalut je zašel med raziskovanjem prihodnosti svetovnega potenciala finančnih trgov, prevzela pa ga je predvsem ideja o decentralizaciji podatkov in neizmerne razsežnosti, ki jih tovrstna tehnologija predstavlja.

Anketa

Top 10 kriptovalut

Bitcoin
62.171,74
62.171,74
0.47%
Ethereum
3.238,46
3.238,46
1.69%
Tether
0,919772
0,919772
0.06%
Solana
180,14
180,14
0.21%
Binance Coin
510,69
510,69
0.17%
XRP
0,594534
0,594534
6.32%
Lido Staked Ether
3.231,81
3.231,81
1.71%
USDC
0,919700
0,919700
0.13%
Cardano
0,607447
0,607447
0.55%
Avalanche
55,79
55,79
8.43%

Nakup, menjava, prodaja