Povsem jasno je, da so cene kriptovalut (predvsem Bitcoina), zlata in srebra v ponedeljek 23.3. poskočile zaradi napovedi FED o neomejeni podpori gospodinjstvom, gospodarstvu in bankam. V prihodnjih tednih se bo izkazalo, ali je bila to le reakcija na novico, ki je opogumila vlagatelje, ali gre za resen premik sredstev iz kapitalskih trgov in gotovine v druge naložbene razrede. Že nekaj časa namreč v zraku visi vprašanje, kako močno je Bitcoin koreliran s klasičnimi kapitalskimi trgi in drugimi naložbenimi razredi, kot so plemenite kovine, surovine in s tem povezano, ali predstavlja varno zatočišče v času krize.
Bitcoin se je pojavil ob zadnji veliki finančni krizi leta 2008. Pojavil se je kot alternativa obstoječemu finančnemu sistemu, kot alternativno plačilno sredstvo, kot sredstvo, ki ni podvrženo inflaciji, sredstvo, ki ga ni mogoče poljubno “natisniti”, sredstvo, ki ni obremenjeno z dolgom in sredstvo, ki predstavlja “digitalno zlato”, s tem hranilca vrednosti in “varno zavetišče” pred finančnimi krizami. Z drugimi besedami, varno zavetišče, v katerem ste varni pred padci vrednosti drugih naložbenih razredov. No, morda ni bil ustvarjen s tem namenom, smo ga pa, vsaj v zadnjih letih, tako dojeli, ali če želite, propagirali.
Pustimo ob strani neprestano vojno med entuziastičnimi napovedmi o vrednosti Bitcoina 100.000$ do leta 2022 in odločnimi nasprotniki Bitcoina, med katerimi prednjači finančni guru Warren Buffet, ki v Bitcoinu ne vidi prav nobene vrednosti
Kljub zgoraj navedenim prednostim, ki jih Bitcoin prinaša in predvsem tehnologiji blockchain, ki spreminja uveljavljene poslovne modele in prinaša večje spremembe v vsakdanje okolje, večino zanima koliko lahko z Bitcoinom (kriptovalutami) zaslužijo. Zato redno spremljajo tečajnice, z Bitcoinom in drugimi kriptovalutami trgujejo. Če pustimo ob strani neprestano vojno med entuziastičnimi napovedmi o vrednosti Bitcoina 100.000$ do leta 2022 in odločnimi nasprotniki Bitcoina, med katerimi prednjači finančni guru Warren Buffet, ki v Bitcoinu ne vidi prav nobene vrednosti, smo od lanskega leta priča dinamičnemu gibanju vrednosti in stalnem, dnevnem, ugibanju koliko in zakaj bo Bitcoin vreden jutri, čez en mesec, čez eno leto.
Pojav Facebookove Libre je bil blagodejen, tako za vrednosti kriptovalut, kot tudi za predramitev regulatorjev, ki so eden za drugim napovedali lastne digitalne valute – CBDC (Central Bank Digital Currency)
Pred enim letom, ko je bila depresija na vrhuncu je bil Bitcoin vreden 3.468$. Trge je predramila Facebookova napoved lastne kriptovalute – Libra. Posledično se je do začetka julija cena Bitcoina dvignila na 11.225$. Sledilo je obdobje ugibanja, ali bo SEC (Security and Exchange Commision) odobril delovanje Bakkt. V tem obdobju je vrednost Bitcoina poskakovala ob vsaki novici, vendar vztrajno padala do 7.375$ v sredini oktobra. Tresla se je gora, rodila se je miš. Po veliki novici, da je Bakkt pridobil dovoljenje, je vrednost hitro padla na 6.703$, nenadoma poskočila za 25% na vrednost 8.604$ in se postopa spuščala do 5.936$ v sredini decembra. Začetek leta 2020 je bil vzpodbuden, saj je do začetka februarja vrednost narasla na 9.489$ in je s “krvavim četrtkom” 12.3. pristala na vsega 4.408$. “What a ride!”: bi lahko rekli, kot bi ravnokar izstopili iz vlakca smrti in bili zadovoljni s trenutnim trgovanjem v koridorju okrog 6.500$. Težko si predstavljamo, da bi nekdo z “rahlimi živci” vzel tako naložbo za varno zatočišče, vsekakor pa gre za zelo zanimivo, zelo volatilno okolje, z veliko možnostjo “ekstra” zaslužka, seveda pa tudi “ekstra” izgube, če ne reagirate v pravih trenutkih. Vendar je Bitcoinova vrednost kljub vsem nihanjem trenutno približno 75% višja kot lani. Za primerjavo ste v zlatu v enakem obdobju pridobili 25%, indeks S&P500 pa v primerjanem obdobju beleži 6% negativni prirast, zato lahko dolgoročni vlagatelji na Bitcoin, kot varno zatočišče, gledajo s povsem drugačne perspektive.
Vendar je Bitcoinova vrednost kljub vsem nihanjem trenutno 75% višja kot lani. Za primerjavo ste v zlatu v enakem obdobju pridobili 25%, indeks S&P500 pa v primerjanem obdobju beleži 6% negativni prirast.
Poleg posegov FED, ki so kratkoročno oživili vse trge, bo na vrednosti zagotovo še kar nekaj časa vplival razvoj dogodokov povezanih s COVID-19, novi neznanki v enačbi. Zato je v negotovih razmerah preuranjeno napovedovati kako se bodo posamezni trgi gibali. Vendar, če trenutno rastejo delnice letalskih proizvajalcev in družb, pri čemer so flote vsaj polovično prizemljene, lahko pričakujemo, da se bo to prej ali slej odrazilo v korekciji. Vprašanje je le kako močni. Na drugi strani pričakujemo, da se bo v takih razmerah Bitcoin (kriptovalute) izkazal kot “varno zavetišče”, vendar je ob taki volatilnosti kratkoročno nerealno pričakovati, da bi v razmerah, ko se vlagatelji tradicionalno ozirajo po gotovini, le to zamenjali za naložbo z dodatnimi neznankami v enačbi. Glede na zgodovinske krivulje pa lahko dolgoročni vlagatelji mirno stavijo na Bitcoin.
Seveda bo vsak sam presodil, ali mu Bitcoin predstavlja “varno zavetišče”, ali ne. V vednost in ravnanje pa objavljamo nazorno sliko, ki po mnenju Murada Mahmudova predstavlja evolucijo Bitcoina. Murad Mahmudov dela pri kripto hedge skladu Adaptive Capital, ki se osredotoča na on-chain analitiko. Predhodno je deloval kot analitik pri Goldman Sachs in v prostem času piše o kriptovalutah. Časovni razpored si lahko predstavljate kot logaritemsko funkcijo naravnega razvoja in “na oko” presodite kdaj bo do katerega dogodka prišlo.
