Ena najzanimivejših izvedb kriptovalute je plod slovenskega razvoja. Kriptokovanec Xaurum ni odvisen samo od borznih menjalnih cen, ki izredno nihajo, ampak ima vsak narudarjeni kovanec dejansko podlago v zlatu, tako da cena nikdar ne mora pasti pod to mejo. S to formulo so kriptovalute postale zanimive tudi laičnim dolgoročnim varčevalcem, ki se sicer izogibajo novostim in tveganim naložbam, saj končno izpolnjujejo pogoj, da so tudi hranilec vrednosti.
Za transparentnejše poslovanje je izdajatelj Xauruma odprl neodvisno in neprofitno inštitucijo Auresco, katere naloga je spremljati in uravnavati zlate rezerve ter zbirati vplačila investitorjev v zameno za Xaurum kovance. Ta inštitucija tudi sproti javno objavlja vse podatke o nabranih sredstvih ter kritju z zlatom. Del kupljenega zlata od vplačil se knjiži neposredno novemu lastniku kriptokovanca. Ta del je enak odstotku pokritja z zlatom dosedanjih kovancev in se trenutno giblje na približno trideset odstotkov. Preostanek se porazdeli v skupni zlati sklad, tako imenovani CommonWealth, pri čemer zraste protivrednost zlata vsem imetnikom te valute. To nenehno povečevanje zlate rezerve izdajatelji imenujejo Zlata dividenda, ki privablja vedno večji krog investitorjev.
Zlato v fizični obliki hrani ena večjih mednarodnih hranilnic iz Švedske, imenovana Loomis, ki tudi zagotavlja dostavo imetnikom Xauruma kjer koli na svetu v primeru menjave kriptokovanca v zlato. Zaloga se hrani v enogramskih zlatih karticah 999,9 čistosti iz kovnic s statusom »good delivery«.
