V soboto 3.8. je v rubriki Digisvet na siol.net Matic Tomšič objavil zanimiv prispevek o Xaurumu, prvi slovenski kriptovaluti podprti z zlatom, s posrečenim naslovom: “Slovenci, ki so gradili vile na Krku in hrumeli z lamborghiniji, zaviti v molk!”
Naslov je posrečen, ker povzema vse kar je bilo s projektom Xaurum narobe, hkrati pa vsebina prispevka razkriva, da projekt še živi, ima zdrave temelje, ima svoje težave, vendar se le te odpravljajo daleč od oči javnosti. V nadaljevanju podajamo nekaj “internih” informacij, ki vam bodo, ob branju Tomšičevega prispevka, prikazale celotno sliko dogajanja na projektu Xaurum.
Tomšičev prispevek najdete na povezavi.
Za začetek spomnimo kaj se nam je zapisalo 10.5.2017 na kriptovalute.si: “Dobri dve leti po uspešni splavitvi se je kriptokovanec Xaurum povzpel iz anonimnosti na zavidljivo petdeseto mesto v poplavi tisočerih kriptovalut. S tem si je edina kriptovaluta z zlatim pokritjem izjemno povečala možnosti dolgoročnega preživetja in množične uporabe ter se podaja v boj za prevlado z največjimi starostami, kot so Bitcoin, Ethereum, Ripple in Litecoin.
Zlato je očitno tista beseda, v katero investitorji ne morejo dvomiti, in Xaurum je uspel zagotoviti dovolj varne ter transparentne mehanizme nakupovanja in hranjenja žlahtne kovine. Xaurum je tako odkril pravo razmerje med špekulativno privlačnostjo novonastalih kriptovalut ter stabilnostjo in varnostjo zlata.”
To je bilo obdobje pred velikim ICO bumom (Viberate, Cofoundit…). V vzdušju kjer je vse raslo je vzklila ideja o projetu Xaurum Gamma. To je ločen projekt, ki je gradil luksuzne vile (pravzaprav prvi “Smart street” na svetu) na Krku in na sam Xaurum ni imel vpliva. Nekako sočasno so se pojavili Laborghini in druge luksuzne reči. Taka pojavnost ni pozitivno vplivala na image projekta, pravzaprav je marsikoga zaradi tega odvrnila od vstopa v Xaurum ekosistem. Zgodba Xaurum je sicer pila vodo dokler so tečaji rasli, vendar se je skladno z obratom celotnega trga januarja 2018 zgodil tudi padec vrednosti Xauruma in ostal je le grenak priokus po Lamborghiniju in luksuzu.
Vendar se padec vrednosti Xauruma ni zgodil le zaradi tržnih okoliščin. Zaznati je bilo pomanjkanje “mintov”, izdaje novih žetonov in posledično nakupa novega zlata, ki so bili nastavljeni tako, da je morala tržna vrednost Xauruma doseči produkcijsko (notranjo) vrednost Xauruma, ki je bila postavljena v razmerju 1:20% zlate rezerve. Zaradi padca tržne vrednosti v primerjavi s produkcijsko ceno, ni prišlo do izdaje novih Xaurumov.
Posledično je luksuzni del managementa (dva Masternoda, ki sta izdajala nove Xaurume) izstopil iz projekta in sedaj molči, ker s projektom nima več opravka. Vodenje Zavoda Auresco je prevzel Zdravko Poljaševič, poznan po več uspešno izvedenih projektih v financah. Auresco pa je korenito spremenil Whitepaper (pogoje poslovanja) in sicer tako, da vsako novo vplačilo pomeni nakup novega zlata in izdajo novega Xauruma. Auresco je izkoristil situacijo v kateri je bila tržna cena Xauruma skoraj v razmerju 1:1 z zlato podlago, kar pravzaprav velja še danes. Če berete pozorno, je Xaurum postal “stablecoin” s skoraj 100% kritjem v zlatu.
Vendar februarja 2019 v igro vstopi FURS in od Zavoda Auresco zahteva plačilo DDV in davka od dobička (več o zneskih v tomšičevem prispevku) ter blokira poslovni račun Auresca. Pomeni, da Auresco ne more sprejemati vplačil, kupovati novega zlata in izdajati novih Xurumov. Podobnemu scenariju s prepovedjo sprejemanja vplačil in izplačil smo bili priča leta 1996, ko je takratna ATVP Sistemu Dadas “pristrigla peruti” in povzročila 80% padec vrednosti vseh delnic na Ljubljanski borzi.
Pomenljivo in hkrati skrb zbujajoče pri potezi FURSa je, da je Zavod Auresco pred (R)ICO izdajo leta 2016 pridobil mnenje FURSA glede davčnih obvezosti (predvsem DDV) pri izdaji novih emisij. Iz mnenja FURSA, ki je dosegljivo v uredništvu, je razvidno, da izdaja novih žetonov Xaurum ni predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost. Uresničile so se napovedi mag. Ivana Simiča, ki nam je v intervjuju lansko leto zaupal, .da bo imel kriptosvet precej težav s FURSom, ker FURS izdaja zgolj mnenja, ki jih lahko kadarkoli spremeni, ker ustrezen zakon, ki bi natančno opredeljeval pogoje poslovanja ni sprejet. Še posebno nevarnost Simič vidi v Zakonu o davčnem postopku, ki inšpektorju omogoča izdajo odločbe (tudi brez prave podlage), ki stopi v veljavo takoj, pri čemer lahko inšpektor izda odločbo za obdobje preteklih petih let.
Na tem mestu bi verjetno morali podati kakšno mnenje, vendar to prepuščamo vsakemu bralcu posebej, projektu Xaurum in vlagateljem vanj pa želimo uspešno rešitev trenutne situacije.
Celoten prispevek Matica Tomšiča, Digisvet najdete na povezavi.
Razkritje: Avtor je imetnik Xaurum žetonov in spremlja projekt od leta 2015.
