Razmišljanja o Libri nadaljujemo z dr. Petrom Mercem, ustanoviteljem Fintech Factory in Lemur Legal, ki je na portalu Cointelegraph Balkans objavil prispevek, v katerem razmišlja, ali Facebookova Libra predstavlja nadgradnjo Bitcoina na verzijo 2.0. V pronicljivem razmišljanju boste izvedeli marsikatero podrobnost iz sveta Blockchaina in bili deležni širšega pogleda na Libro, njeno umestitvijo v kripto in njeno vlogo/možnosti v globalni ekonomiji.
Dolgo se je napovedovalo in potem sredi junija tudi zgodilo. Združenje Libra, ki ga je ustanovil in ga vodi Facebook, je objavilo »white paper«, ki predstavlja kriptovaluto Libro. Zagotovo s tem Facebook postaja »fintech« podjetje, zelo verjetno v bližnji prihodnosti celo banka. Ali postaja tudi kripto podjetje? Da in ne. Poglejmo si kaj Libra je in kaj Libra ni.
Bitcoin 2.0.? Ne, nikakor.
Libra ne bo podobna Bitcoinu ne po tehnologiji in ne po namenu, za katerega bo izdana. Bitcoin je najglasnejši ambasador decentralizirane digitalne ekonomije prihodnosti. Na drugi strani je Libra, vsaj v začetni fazi, samo centraliziran elektronski denar. Če konzorcij 100 podjetij, kjer ima vsako izmed njih tendenco po globalnem monopolu, samostojno izdaja in upravlja Libro, potem o kaki decentralizaciji ne moremo govoriti. Prej lahko govorimo o izjemni centralizirani moči podjetij, ki bodo del konzorcija, ki bi neposredno lahko konkurirala monetarni politiki nekaterih držav. White paper Libre sicer govori o decentraliziranosti v prihodnosti, vendar je vprašanje v kakšni obliki se bo to res zgodilo. Tudi Facebook socialno omrežje bi lahko bilo popolnoma decentralizirano, pa seveda to zaradi poslovnih razlogov Facebooku nikakor ni v interesu. Zakaj bi bilo pri Libri drugače?
Vsaj z vidika vprašanja decentraliziranosti, za Libro torej ne moremo reči da gre za kriptovaluto. Zgolj dejstvo, da je Libra izdana na osnovi (privatnega) blockchaina, ji ne podeljuje statusa kriptovalute, enake oziroma podobe Bitcoinu. V prispevku Kriptovalute 2.0. je bilo zapisano, da gre razvoj kriptovalut predvsem v smeri razvoja t.i. plačilnih kriptovalut. In Libra je velik korak točno v tej smeri. Tudi Bitcoin je imel sicer ob svoji genezi enak namen – postati plačilno sredstvo bankam vzporedne ekonomije. Kot se je izkazalo v nadaljevanju življenjskega cikla Bitcoina, je velika volatilnost tržne vrednosti Bitcoina to preprečila. Danes je Bitcoin digitalno zlato. Bitcoin je oblika investicije v nereguliran finančni instrument, ne pa široko razširjen plačilni instrument.
Libra volatilnosti ne bo imela, ker naj bi imela vsaka nastala Libra kritje v določenem realnem premoženju, ki bo zagotavljalo stabilnost cene, hkrati pa Libri zagotavljalo intrinzično vrednost (ki je Bitcoin nima). Libra torej ne bo primerna za špekulante, ki si obetajo dobičke po vzoru Bitcoina, Rippla in ostalih altcoinov v njihovi zlati dobi leta 2017. Libra ne bo digitalno zlato, pač pa potencialno zelo razširjen plačilni instrument.
Printanje digitalnega denarja
V smislu stabilnosti vrednosti in intrinzične vrednosti bo Libra bolj kot Bitcoinu podobna Tethru – stablecoinu z največjo tržno kapitalizacijo. Tukaj se pojavlja velika težava za izdajatelja. Če se želi kriptovaluta kvalificirati kot reguliran elektronski denar, potem mora imeti, vsaj po pravu Evropske Unije, 100 odstotno (1:1) kritje v denarju. V praksi to pomeni, da bi moral izdajatelj za vsak izdan stablecoin, na banko položiti ekvivalent v denarju. To pa pomeni veliko težavo za skalabilnost take valute. V primeru Libre bi to lahko znašalo več triljonov USD, kar bi znatno dvignilo stroške infrastrukture Libre.
Z enako težavo se je očitno soočal Bitfinex, izdajatelj Tethra. Ves čas je trdil, da ima Tether 1:1 kritje z USD, potem pa so marca 2019 potihoma spremenili splošne pogoje uporabe in spremenili določilo, na način, da je Tether lahko krit tudi z »drugimi sredstvi«.
Izdajatelj Libre bo verjetno iskal rešitev v smeri algoritmične ponudbe, kjer se bodo Libre generirale (»minting«) glede na presežno povpraševanje in zažigale (»burning«) glede na presežno ponudbo. To bi Facebooku in ostalim članom Libra konzorcija dalo v roke možnost neomejenega printanja digitalnega denarja. Regulatorjev in raznih vlad taki načrti Facebooka zagotovo ne bodo osrečili.
Facebook 2.0.: po poti Standard Oil-a?
Facebook je do zdaj gradil svoj globalni monopol na področju socialnih omrežij praktično brez večjih ovir vlad in regulatorjev. Z Libro pa želi svojemu ekosistemu dodati plačilno komponentno in iz ekosistema narediti svojo (ne tako zelo mikro) ekonomijo. John D. Rockefeller, ustanovitelj nekoč največjega naftnega podjetja na svetu, Standard Oil, je izkusil kaj je vlada sposobna narediti, ko podjetje preseže določene okvirje svojega vpliva in ko začne z njim konkurirati državam. Zgodovina je ciklična. Tudi v primeru Libre je lahko, sploh ker se o osebnih podatkih strank, ki jih ima Facebook v izobilju, govori kot o nafti 21. stoletja.
Kam naprej?
Elektronski denar na blockchainu je vsekakor prihodnost finančne industrije. Približno v istem času, kot je bil izdan »white paper« Libre, je islandsko podjetje Monerium kot prvo pridobilo licenco za izdajatelja elektronskega denarja na blockchainu, ki ga lahko ponuja po vsej Ekonomskem Evropskem področju. V postopku pridobivanja take licence je tudi podjetje Cryptix iz Zuga. Taka licenca za blockhain fintech podjetje predstavlja velik korak k masovni uporabi blockchain tehnologije (in kritpovalut) v finančni industriji. Facebook je pridobil tako licenco na Irskem že leta 2016 (ne sicer za Libro oziroma za elektronski denar na blockchainu), hkrati pa je Libra začelapostopek pridobivanja podobnih licenc v ZDA.
Razlogov za velik potencial blockchaina v finančni industriji je več. Varnost tehnologije (kriptriranje) za uporabnike je en razlog. Velika pocenitev transakcijskih stroškov, je drugi, verjetno še pomembnejši razlog. Distribuirana infrastruktura je veliko cenejša za vzdrževanje, kot je centralizirana. Hkrati omogoča »peer-to-peer« transakcije, ki iz enačbe izločajo drage posrednike. Kako poceni je lahko blockchain tehnologija za prenos vrednosti, v primeru lastne blockchain platforme, je dokazal Binance, ki je 1,2 milijarde USD v obliki Binance Coin-a, prenesel za strošek 0,15 USD.
Elektronski denar izdan na osnovi blockchain tehnologije, decentralizirana identiteta, katere verifikacija temelji na biometriki in transakcije brez posrednikov v obliki korporacij, so trije izmed temeljev»peer-to-peer« ekonomije. Je v decentralizirani ekonomiji prihodnosti, brez gotovine (»cashless«), brez kreditnih kartic (»cardless«) in celo brez elektronskih denarnic dostopnih preko pametnih telefonov ali pametnih ur, sploh prostora za močno centralizirane in globalnega monopola željne Facebook, Uber, PayPal in ostale člane konzorcija Libre?
