Ameriška centralna banka je v torek na trg poslala dodatnih 168 milijard dolarjev. To je več kot celotna vrednost vseh bitcoinov.
Ameriška centralna banka stori vse, kar je v njeni moči, da prepreči gospodarsko krizo, ki jo je sprožil koronavirus. Poleg znižanje obrestnih mer za 0,5 odstotka, je centralna banka v torek “natisnila” tudi 168 milijard dolarjev. To je več kot trenutna tržna vrednost bitcoina (135 milijard dolarjev). Ker lahko centralne banke ustvarijo denar, tako rekoč iz nič (fiat denar), je to enakovredno tiskanju bankovcev.
A to še vedno ni zaustavilo padca na borzi: v začetku februarja se je sicer zdelo, da bo ameriški delniški indeks Dow Jones kmalu po dolgem času dosegel 30.000 točk. Toda Dow Jones še vedno pada in trenutno trguje le s 24.000 točkami.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki indeks pogosto vidi kot barometer lastnega uspeha, je v torek na Twitterju dejal, da bi “patetična, počasna centralna banka” morala narediti veliko več za spodbudo gospodarstva.
So kriptovalute pripravljene na propad fiat denarja?
Za ambiciozne ljubitelje Bitcoina, ki kriptovalute vidijo ne le kot donosno naložbo, ampak kot dejansko valuto prihodnosti, bi takšne ukrepe centralne banke lahko prepoznali kot znake morebitne denarne revolucije.
Tudi če centralne banke ne bi tiskale toliko denarja, da bi prišlo do hiperinflacije, kakršna je v Venezueli, bi lahko padajoča obrestna mera vse več ljudi oddaljila od bank k alternativi – kriptovalutam.
Andreas Antonopoulos, priznani zagovornik bitcoina, opozarja na posledice gospodarske krize in poudarja, da kriptovalute še niso pripravljene ponuditi milijardam ljudi alternativo prejšnjemu finančnemu sistemu.
Naložbe v tehnološki sektor so na udaru, kar bo verjetno škodilo tudi kripto industriji kot delu tega sektorja. Poleg tega bi špekulanti lahko začeli iskati druge naložbe, ki bi se jim zdele manj tvegane.
