V vodiču bomo kratko in učinkovito povzeli vse, kar morate vedeti o kriptovalutah. Po prebranem boste vedeli več o tej tematiki kot večina drugih ljudi.
Danes so kriptovalute postale svetovni fenomen, znan večini ljudi. V javnosti so sicer še vedno precej nerazumljena, medtem ko se banke, vlade in številna podjetja zavedajo njihovega pomena. Leta 2016 boste težko našli veliko banko, velika računovodska podjetja, pomembna podjetja na področju programske opreme ali vlade, ki še niso raziskali kriptovalut ali začeli kaj na tem področju delati tudi sami.
“Virtualne valute, predvsem Bitcoin, so razburkale domišljijo nekaterih, povzročile preplah med drugimi in popolnoma zmedle vse ostale.« – Thomas Carper, senator ZDA
Toda kljub vsem dvignjenem prahu ima velika večina ljudi – tudi bankirji, svetovalci, znanstveniki in razvijalci – zelo omejeno znanje o kriptovalutah. Pogosto ne razumejo niti osnovnih pojmov. Sprehodimo se torej skozi celotno zgodbo.
Kaj so kriptovalute in kako so se razvile kot stranski produkt digitalnega denarja
Malo ljudi ve, ampak kriptovalute so nastale kot stranski produkt drugega izuma. Satoshi Nakamoto, neznani izumitelj Bitcoina, prve in še vedno najbolj pomembne kriptovalute, ni imel nikoli namena iznajti valuto. V svoji napovedi Bitcoina konec leta 2008 je Satoshi dejal, da je razvil “enak-z-enakim elektronski denarni sistem”.
Najpomembnejši del izuma Satoshija je bil, da je našel način, kako vzpostaviti decentraliziran digitalni denarni sistem. V devetdesetih letih je bilo veliko poskusov ustvarjanja digitalnega denarja, vendar so bili vsi neuspešni.
”… po več kot desetletju neuspešnih sistemov, ki temeljijo na zaupanju ponudbi tretjih oseb (Digicash itd.), jih vsi dojemajo kot nevredne truda. Upam, da bodo prepoznali razliko, saj je prvič ustvarjen sistem, ki temelji na ne-zaupanju.” – Satoshi Nakamoto v e-mail Dustinu Trammellu
Potem, ko se je izkazalo, da so bili vsi centralizirani poskusi neuspešni, je Satoshi poskušali zgraditi digitalni denarni sistem brez osrednjega organa. Kot sistem enak-z-enakim za izmenjavo datotek. Ta odločitev je botrovala rojstvu kriptovalute. Te so bile manjkajoči delček sestavljanke pri realizaciji digitalnega denarja. Razlog za to je nekoliko bolj tehničen in kompleksen, vendar boste, če ga boste razumeli, vedeli več o kriptovalutah kot večina ljudi. Poskusimo ga torej pojasniti čim bolj enostavno: Za vzpostavitev digitalnega denarja potrebujete mrežo z računi, bilancami in transakcijami. To je enostavno razumeti. Velik problem, ki ga mora rešiti vsako plačilno omrežje pa je preprečevanje tako imenovane dvojni porabe: preprečiti je torej potrebno, da bi ena oseba porabila denar dvakrat. Običajno se to nadzoruje s pomočjo centralnega strežnika, ki vodi evidenco o bilancah.
V decentralizirani mreži tega strežnika ni, zato bi moral vsak uporabnik vse to voditi zase. Vsak uporabnik v omrežju mora imeti seznam z vsemi transakcijami, da preveri, če so prihodnji posli veljavni ali gre za poskus dvojne porabe.
Toda kako je mogoče usklajevati to evidenco?
Če se uporabniki sistema ne strinjajo o le eni, tudi najmanjši transakciji, je vse uničeno. Potrebno je absolutno soglasje. V ostalih primerih o tem odloča osrednji organ, ki presoja pravilno stanje bilanc. Toda kako bi lahko dosegli tovrstno soglasje brez osrednjega organa? Do Satoshijevega odkritja tega ni vedel nihče in v resnici tudi nihče ni verjel, da je sploh mogoče.
Satoshi je dokazal nasprotno. Njegova glavna novost je, da je dosegel soglasje med uporabniki brez osrednjega organa. Kriptovalute so del te rešitve – tisti del, ki je podal navdihujočo, zanimivo rešitev in jo pomagal uvesti po vsem svetu.
Kaj v resnici so kriptovalute?
Če bi želeli kriptovalute opisati s preprosto definicijo,bi ugotovili, da gre v resnici samo za omejene vnose v bazo podatkov, ki jih nihče ne more spremeniti brez izpolnjevanja posebnih pogojev.
Enako velja na primer za denar na vašem bančnem računu: ali gre v resnici za kaj več kot za vnose v zbirko podatkov, ki se lahko spremenijo samo pod posebnimi pogoji? Enako velja celo za fizične kovance in bankovce. Vsakršen denar temelji le na preverjenih zbirkah različnih podatkov o računih, bilancah in transakcijah.
Kako rudarji ustvarjajo kovance in potrjujejo transakcije?
Oglejmo si mehanizem, ki deluje znotraj kriptovalut. Kriptovaluta kot je Bitcoin, je sestavljena iz mreže uporabnikov. Vsak uporabnik ima zapis celotne zgodovine vseh transakcij in s tem bilanc vsakega računa.
Transakcija je datoteka, ki pravi: “Bob je dal X bitcoinov Alice“, podpisana pa je z Bobovim zasebnim ključem. Po podpisu je transakcija predana v omrežje in poslana od enega uporabnika do vseh drugih uporabnikov. Transakcija je skoraj v trenutku znana celotnemu omrežju, vendar postane potrjena šele po določenem času.
Potrditev transakcije je ključni koncept kriptovalut. Lahko bi rekli, da kriptovalute temeljijo ravno na potrjevanju transakcij. Dokler je transakcija nepotrjena, je v teku in se še vedno lahko ponaredi. Ko pa je transakcija potrjena, je zapečatena in z njo ni več mogoče manipulirati. Postane namreč del nespremenljivega zapisa o zgodovini transakcij: del tako imenovanega blockchaina.
Transakcije lahko potrjujejo samo rudarji. To je njihovo delo v omrežju kriptovalut. Transakcije, ki jih ožigosajo kot zakonite, jih širijo po omrežju. Ko je transakcija potrjena s strani rudarja, je dodana v zbirko podatkov, ki postane del blockchaina.
Za svoje delo so rudarji nagrajeni z žetonom kriptovalute, na primer z Bitcoinom. Ker je dejavnost rudarjev najpomembnejši del sistema kriptovalut, se temu delu še nekoliko posvetimo.
Kaj delajo rudarji?
Načeloma je lahko vsak rudar. Ker decentralizirana mreža nima nobene avtoritete, ki bi pooblastila rudarje za to nalogo, kriptovalute potrebujejo neke vrste mehanizem za preprečevanje prevlade katerega uporabnika ter zlorab. Predstavljajte si, da bi nekdo ustvaril tisoče nezakonitih transakcij in jih razširil – sistem bi se nemudoma podrl.
Satoshi je zato določil pravilo, da morajo rudarji vložiti nekaj dela na svojih računalnikih, da izpolnjujejo pogoje za to nalogo. Dejstvo je, da morajo najti verigo – produkt kriptografske funkcije – ki povezuje nov blok s svojim predhodnikom. To se imenuje dokazilo o delu. V Bitcoin sistemu temelji na algoritmu SHA 256 Hash.
Ni vam potrebno razumeti podrobnosti o SHA 256. Pomembno vedeti le to, da je del kriptografske sestavljanke, za katero rudarji med seboj tekmujejo, da bi jo rešili. O rudar najde rešitev, lahko zgradi blok in ga doda v blockchain. Za svoje delo je nagrajen z določenim številom Bitcoinov. To je edini način za ustvarjanje veljavnih Bitcoinov.
Bitcoine je mogoče ustvariti le, če rudarji rešijo kriptografsko sestavljanko. Težavnost te sestavljanke se povečuje s količino računalniške moči, ki jo morajo rudarji vložiti, se lahko v določenem času ustvari le omejeno število kriptokovancev. To je del konsenza, ki ga noben uporabnik v omrežju ne more prekršiti.
Revolucionarne lastnosti
Če dobro premislimo, je Bitcoin, kot decentralizirana mreža uporabnikov, ki soglašajo glede računov in bilanc, bolj valuta kot le številke, ki jih vidite na vašem bančnem računu. V bistvu so kriptovalute zapisi, vodeni v decentraliziranih podatkovnih bazah. KRIPTOvalute se imenujejo zato, ker je postopek vodenje soglasij zavarovan z močno kriptografijo. Kriptovalute temeljijo na kriptografiji. Niso zavarovane z ljudmi ali z zaupanjem, ampak z matematiko. Večja verjetnost je, da asteroid pade na vašo hišo, kot da bi bil ogrožen bitcoin naslov.
Pri opisovanju lastnosti kriptovalut moramo ločiti med transakcijskimi in denarnimi lastnostmi. Medtem ko ima večina skupen nabor lastnosti, te niso fiksirane in se lahko spreminjajo.
Transakcijske lastnosti:
1.) Nepovratnost: Po potrditvi transakcije ni mogoče razveljaviti. Prav nihče tega ne more. Ne vi, ne vaša banka, ne predsednik Združenih držav Amerike, ne Satoshi, ne rudar. Nihče. Če pošljete denar, ga pošljete. Pika. Nihče vam ne more pomagati, če ste poslali svoja sredstva prevarantu ali če jih je heker ukradel iz vašega računalnika. Varnostna mreža ne obstaja.
2.) Psevdonimnost: Niti transakcije niti računi niso povezani z realnimi identitetami. Bitcoine prejmete na tako imenovane naslove, ki so naključne verige okoli 30 znakov. Čeprav je običajno mogoče analizirati potek transakcije, ni nujno mogoče povezati identitete uporabnikov s temi naslovi v realnem svetu.
3.) Hitrost in globalnost: Transakcija se skoraj takoj sporočene v omrežje in so potrjene v nekaj minutah. Ker se odvijajo v globalni mreži računalnikov, so povsem nepovezane glede na vašo fizično lokacijo. Ni razlike, če pošljem bitcoin svojemu sosedu ali nekomu na drugo stran sveta.
4.) Varnost: Sredstva kriptovalut so zaklenjena v kriptografskem sistemu javnega ključa. Samo lastnik zasebnega ključa lahko pošlje kriptovaluto. Zaradi močne kriptografije in matematike je nemogoče zlorabiti to shemo. Bitcoin naslov je izjemno varen.
5.) Brez pooblastil: Za uporabo kriptovalut ne potrebujete nobenih pooblastil. To je samo programska oprema, ki jo lahko vsakdo prenese brezplačno. Po namestitvi lahko prejemate in pošiljate bitcoine ali druge kriptovalute. Nihče vam tega ne more preprečiti.
Denarne lastnosti:
1.) Nadzorovana oskrba: Večina kriptovalut ima omejeno dobavo kovancev. Pri Bitcoinu se dobava zmanjšuje in sčasoma bo dosegla svojo končno število, okoli leta 2140. Vse kriptovalute nadzorujejo dobavo kovancev s pomočjo razporeda, zapisanega v kodi. To pomeni, da je mogoče monetarno dobavo kriptovalute v vsakem danem trenutku v prihodnosti v grobem izračunati že danes. Ni presenečenj.
2.) Brez dolgov: Denar na vašem bančnem računu temelji na dolgu in številke, ki jih vidite na, ne predstavljajo nič drugega kot dolgove. Pri kriptovalutah je drugače, saj ne delujejo na dolgovih, temveč so kot kovanci iz zlata.
Kot denar z omejeno in nadzorovano zalogo, ki ni nadzorovan s strani vlade, banke ali katere koli druge osrednje inštitucije, kriptovalute predstavljajo napad na tradicionalno monetarno politiko. Centralnim bankam so odvzele nadzor nad inflacijo ali deflacijo z manipuliranjem denarne zloge.
Kriptovalute: Začetek novega gospodarstva
Predvsem zaradi svojih revolucionarnih lastnosti so kriptovalute postale uspešne, kot njihov izumitelj, Satoshi Nakamoto, ni upal niti sanjati. Medtem ko vsak predhodni poskus ustvariti digitalni denarni sistem ni pritegnil kritične mase uporabnikov, je imel Bitcoin nekaj, kar je izzvalo navdušenje. Včasih se zdi, kot da gre bolj za religijo kot za tehnologijo.
Kriptovalute so digitalno zlato. Denar, ki je varen pred političnim vplivom. Denar, ki obljublja, da bo ohranil in povečal svojo vrednost v daljšem časovnem obdobju. Kriptovalute so tudi hiter in udoben način plačevanja po vsem svetu, hkrati pa so zasebne in dovolj anonimne, da služijo tudi kot plačilno sredstvo na črnem trgu ali za katere koli druge prepovedane gospodarske dejavnosti.
Kriptovalute so poleg tega, da se uporabljajo za plačila, odprle tudi neverjetno dinamičen, hitro rastoči trg za vlagatelje in špekulante. Ta bogat ekosistem kovancev je izpostavljen izjemni nestanovitnosti. Pogosto se zgodi, da kovanec pridobi 10 odstotkov na dan – včasih 100 odstotkov – že naslednji dan pa vse to preprosto izgubi. Če imate srečo, lahko vrednost vašega kovanca zraste do 1000 odstotkov v enem ali dveh tednih.
Vidnejše kriptovalute
Bitcoin
Eden in edini, prva in najbolj znana kriptovaluta. Bitcoin služi kot digitalni zlati standard v celotni industriji kriptovalut. Uporablja se kot globalno plačilno sredstvo in je glavna valuta kibernetskega kriminala. Po sedmih letih obstoja se je cena Bitcoina povečala od 0 na več kot 650 dolarjev, obseg transakcij pa je dosegel več kot 200.000 dnevnih transakcij.
Ethereum
Ta mlajša kriptovaluta zaseda drugo mesto v hierarhiji kriptovalut. Ethereum se od bitcoina razlikuje po tem, da v blockchainu ne potrjuje le transakcij, ampak tudi kompleksne pogodbe in programe. Ta fleksibilnost omogoča, da je Ethereum popoln instrument za “blockchain” uporabo.
Ripple
Verjetno namanj priljubljen – ali najbolj osovražen – projekt v skupnosti kriptovalut. Osnovna valuta Rippla je XRP, vendar ta kot valuta ne služi kot medij za shranjevanje in izmenjavo vrednosti, ampak bolj kot zaščita omrežja pred neželenimi aktivnostmi. Ripple Labs so s pomočjo pred-rudarjenja ustvarili vsak XRP-kovanec in jih razdelili. To je tarča največjih kritik, ker ne gre za pravo kriptovaluto in posledično se tudi XRP ne šteje kot dober hranilec vrednosti.
Xaurum
Xaurum je prva kriptovaluta, kjer neodvisna inštitucija skrbi, da je v trezorjih celotna emisija kriptokovancev zavarovana z zlatom. Vsak imetnik Xaurum kovanca lahko kadar koli zamenja svoj kriptokovanec za zlato v fizični obliki in premišljena poteza snovalca te valute je prepričala dvomljive investitorje. Xaurum se je v vsega nekaj letih obstoja povzpel na lestvico TOP50 najbolj prodajanih kriptovalut in stabilno napreduje proti vrhu.
Litecoin
Litecoin je bil ena od prvih kriptovalut po Bitcoinu, ki je z večjo količino kovancev in novim rudarskim algoritmom prinesel resnično inovacijo. Kljub vsemu mu ni uspelo pridobiti uporabnikov in je svojo bitko proti bitcoinu izgubil, je pa še vedno valuta, s katero se aktivno trguje in ostaja rezarva v primeru, da bitcoinu spodleti.
Monero
Monero je najbolj izrazit primer kriptografskega algoritma. Ta algoritem je bil izumljen z namenom, da zagotovi zasebnost, ki bitcoinu manjka. Če uporabljate bitcoin, je vsaka transakcija dokumentirana v blockchainu in pot transakcij se lahko spremlja. Z uvedbo koncepta monera je bil ustvarjen algoritem, ki lahko to pot zabriše. Monero je vrhunec svoje priljubljenosti dosegel poleti 2016, ko so se na črnih trgih odločili, da ga sprejmejo kot valuto. To je povzročilo stabilno povečevanje cene, medtem ko se zdi, da dejanska uporaba Monera ostaja zelo majhna.
Poleg teh obstaja še na stotine drugih kriptovalut. Večina od njih niso nič drugega kot poskus, da bi pritegnili vlagatelje in hitro ustvarili dobiček, mnoge pa so tudi igrišča za preizkušanje novosti v tehnologiji kriptovalut.
Kakšna je prihodnost kriptovalut?
Trg kriptovalut je hiter in divji. Skoraj vsak dan se pojavljajo nove kriptovalute, stare propadajo, začetni uporabniki bogatijo in vlagatelji izgubljajo denar. Vsaka kriptovaluta pride z določeno obljubo, pri čemer nekatere preživijo le prve mesece ter kmalu izgubijo upanje, da bi dosegle donosnost svoje naložbe.
Trgi so umazani. Ampak to ne spremeni dejstva, da kriptovalute ostajajo – in da so tu, da spremenijo svet. To se že dogaja. Ljudje po vsem svetu kupujejo Bitcoine, da se zaščitijo pred devalvacijo njihove nacionalne valute. Vse več podjetij odkriva moč pametnih pogodb Ethereuma. Revolucija se je že zgodila. Institucionalni vlagatelji so začeli nakupovati kriptovalute. Banke in vlade se zavedajo, da je ta izum možnost, ki jim lahko odvzame nadzor. Kriptovalute spreminjajo svet. Korak za korakom. Lahko bodisi stojite ob strani in opazujete – ali pa lahko postanete del zgodovine v nastajanju.
