»Ponudbe varnostnih žetonov (STO) s sodelovanjem omejene skupine vlagateljev bodo zagotavljale neposredno likvidnost zastarelega sistema financiranja v nepremičninski industriji.« Na tej predpostavki je temeljilo podjetje Fluidity skupaj s ponudnikom digitalnih sredstev Propellr.
Obsežno medijsko poročanje o začetku projekta je vključevalo tudi videoposnetek na Bloombergu, v katerem je nepremičninski zvezdnik Ryan Serhant (zvezda oddaje »Sell It Like Serhant«) razpravljal o sveži ideji in priložnosti tokenizacije nepremičnin v ZDA. Projekt sta podprla tudi dobro znana poslovneža v kripto svetu Joe Lubin (Consensys) in Michael Novogratz (Galaxy Digital),
Urejen pristop, ki bi ponujal tako imenovane varnostne žetone izbranim skupinam vlagateljev, bi v zastarel sistem financiranja nepremičnin vnesel tekočo likvidnost. Vendar se dolgo pričakovana preobrazba več milijardne panoge ni zgodila, poroča CoinDesk.
Fluidity in Propellr sta to poletje mirno »ugasnila« projekt in se lotila vsak svojega posla, strinjata se, da trg tokeniziranega premoženja še ni primeren za uvajanje v nepremičninsko industrijo oziroma obratno.
»Trg je bil takrat še premlad,« je dejal Sam Taber, soustanovitelj podjetja Fluidity. »Ni bilo dovolj institucionalnega interesa.«
»Tokenizacija nepremičnin se je izkazala za nerealno,« je dodal Todd Lippiat, izvršni direktor Propellr-ja.
Institucije želijo videti likvidnost, preden prilagodijo strukture financiranja s tovrstno ponudbo. Da bi potrdili svoj položaj, morajo ponudniki nepremičnin narediti prvi korak in na trg postaviti žetone, tu se za večino pojavi težava.
Namesto institucionalne udeležbe je »hype« okoli tokenizacije (tokenizacija pretvori pravice do sredstva v digitalni žeton, ki se shrani in upravlja v Blockchainu) povzročil nekakšen pojav »neugodnih selekcij« in privabil ljudi, ki niso imeli boljše možnosti za zbiranje sredstev ali so porabili preveč denarja za gradnjo Blockchain infrastrukture. Problem je nastal tudi ker je kopica ljudi želela zbrati denar za res slabe posle, kar seveda na splošno odvrača potencialne vlagatelje tudi od legitimnih in dobrih projektov.
Baby boomerji se bojijo sprememb
Enaka usoda je doletela skupni projekt med startupom Harbour in nepremičninsko enoto trgovske družbe DRW Holdings, ki sta želeli tokenizirati študentska stanovanja v vrednosti 20 milijonov dolarjev.
Po navedbah vira, seznanjenega s situacijo, je en nadzor preprečil izvajanje načrta. Stranke so namreč spregledale klavzulo o prenosu, ki je bila vpisana v hipoteko na nepremičnini, posojilodajalec – ameriška banka s sedežem v Minneapolisu, pa ni dala dovoljenja za prenos lastništva. Tiskovni predstavnik Harbourja, ki se je od množičnega financiranja preusmeril na vlogo ponudnika čiste tehnologije, je potrdil, da posojilodajalec ne bo privolil v prenos, vendar je dodal, da »problem ni povezan s tokenizacijo«.
Ne glede na komentar je jasno, da »baby boomerji«, ki so še vedno glavni akterji na trgu nepremičnin, na tem mestu v svoji karieri nočejo sprememb. Želijo namreč da sistem ostane enak, vsaj še nekaj let, da se lahko »v miru« upokojijo. Po drugi strani vlagatelji še niso dovolj seznanjeni s tehnologijo, ki ponuja, da nepremičnino kupujejo denimo po kvadratnih centimetrih, v zameno za vložek pa dobijo kripto žetone.
Glede na dejansko stanje in podobne znane primere, govorimo o nezrelosti te nove naložbene paradigme in stalnem spopadu med starimi in novimi možnostmi financiranja. Gre namreč za normalen proces razvoja tehnologije, ki je v tem primeru pokazal neskladje s pričakovanji.
