Jeremy Allaire, poslovodni direktor ponudnika kripto plačilnih storitev Circle, je prepričan, da bodo sredstva v naslednjih dveh do treh letih vse bolj tokenizirana v kripto žetone.
Na svetovnem gospodarskem forumu (WFE) v Davosu sta Allaire in Neha Narula, vodja oddelka za digitalne valute v medijskem laboratoriju priznane ameriške univerze MIT, razpravljala o tem, kako lahko tokenizacija pomaga, da se sredstva z nizko likvidnostjo naredi bolj dostopna, brez da bi nastala nova tveganja za globalni finančni sistem.
Strokovnjaka sta se strinjala, da tokenizacija lahko pomaga pri nelikvidnih sredstvih. Trdila sta tudi, da bi takšne poteze lahko demokratizirale dostop do kapitala za lastnike podjetij po vsem svetu, vendar sta enotno dejala, da lahko le ureditev ublaži nastanek novih finančnih tveganj, povezanih s tovrstnimi kripto žetoni.
Tokenizacija potrebuje standarde
Allaire in Narula sta začela z razlago, kaj so »žetoni«, ki temeljijo na blockchainu in čemu lahko služijo. V glavnem sta poudarila, da je trgovanje z kriptovalutami oziroma kripto žetoni lažje, kot z nepremičninami, delnicami ali drugimi finančnimi proizvodi na sekundarnem trgu.
Vendar Narula poudarja, da uporaba takšnih kripto žetonov vključuje popolnoma nova tveganja, zato so za tokenizacijo potrebni ustrezni standardi. Poziva k zakonskim predpisom, ki bi morali ustvariti nekaj osnovnih zahtev:
»Potrebujemo zaščito vlagateljev in moramo zagotoviti celovitost trga. Vsak, ki izdaja take kripto žetone, mora natančno razkriti, katera sredstva so z njimi povezana. Seveda moramo poskrbeti tudi, da bodo žetoni dejansko vezani na resnična sredstva, za katera ponudniki trdijo, da so«.
Slednje odpira težavno vprašanje, kako urediti ta sredstva v več jurisdikcijah.
Znanstvena fantastika?
Razpravljalo se je o tokeniziranju najrazličnejših sredstev, od posesti do lastništva dela umetnine. Dva primera, ki sta pritegnila največ pozornosti, sta kmet iz podeželske Indije, ki bi mu tokenizacija omogočila zbiranje finančnih sredstev na podlagi prihodnjih pridelkov in zdaj že dobro znani športni zvezdnik, ki želi prodati pravice do dohodka v prihodnosti.
Slednje je sporno, saj je košarkar Brooklyn Netsov, Spencer Dinwiddie, napovedal tokenizacijo svoje pogodbe s košarkaškim moštvom. Član občinstva je izrazil potencialno moralno nevarnost, da bi izpeljana tokenizacija, športnika spodbudila k temu, da se v igri več ne trudi, ker ima denar že v roki. Rečeno je bilo še, da gre za gospodarski in ne tehnični problem.
Da bi razjasnil način delovanja tokenizacije, je Allaire navedel primer fiktivnega Indijskega kmeta, ki bi lahko tokeniziral svojo prihodnjo letino. Slednjo bi ponudil na finančnem trgu in tako našel vlagatelje za setev.
Na vprašanje, kako realen je ta primer v sedanjem času, je Allaire odgovoril, da so to še vedno sanje o prihodnosti. Če bi to želeli izvesti danes, bi moral izmišljeni kmet imeti možnost sprejemanja stabilnih kovancev, kar od osebe zahteva, da se uskladi z vrsto regulativnih in tehničnih vprašanj. Allaire je prepričan, da bo primer, ki ga je dal, čez dve do tri leta že realnost.
