V medijih svoje mesto najde marsikateri uspešno izvedeni projekt ICO (Initial Coin Offering). Zato prevladuje splošno mnenje, da so ICOji prava zlata jama. Vendar temu ni povsem tako. Medtem, ko jih je v letih 2017 in 2018 približno 40% zbralo vsaj milijon dolarjev sredstev, jih je skoraj polovica, ki jim v omenjenem obdobju ni uspelo zbrati prav nič sredstev.
Kot poroča Coindesk.com je raziskava svetovalne družbe GreySpark Partners pokazala, da kar 890 ICOjev ni zbralo prav nobenih sredstev. Na drugi strani pa je kar 743 ICOjem uspelo zbrati vsaj milijon dolarjev.
Čeprav bi lahko celotno panogo v povprečju ocenili kot uspešno, se postavlja vprašanje, kaj imajo od teh projektov vlagatelji. V raziskavi so pri GreySpark opazili, da mnogim projektom ni uspelo zagotoviti pozitivnih donosov in da so ti skozi čas vedno bolj padali. To seveda vzbuja dvome v uspešnost panoge in postavlja vprašaj nad prihodnostjo ICOjev. Poleg uspešnosti so k zmanjšanem številu ICOjev v zadnjem času prispevali tudi vedno večji stroški izdaje, še ne dorečena regulativa in večja poučenost vlagateljev.
Vedno glasnejši so podporniki tako imenovanih Security žetonov, ki naj bi imeli za seboj določeno vrednost ali sredstva in bi bili zato za vlagetlje varnejši od sedaj večinskih Utility žetonov, ki v večini ponujajo platforme za izvajanje določenih storitev znotraj skupnosti.
Kakorkoli, ICOji niso edini trg v kriptosvetu. Zadnje čase je v porastu nov trg in sicer kripto hedge skladov. Glede na raziskavo trenutno obstaja 146 takih skladov, čeprav je bilo njihovo število januarja 2018 mnogo nižje. Do konca leta naj bi poslovalo že 160 do 180 kripto hedge skladov.
