ICO (angl. initial coin offerings) je prvo zbiranje sredstev (običajno v obliki kriptovalut) za izgradnjo platforme oziroma protokola, kjer bo mogoče vnovčiti vnaprej izdane nove kriptovalute za določeno storitev.
Gre za izdajo žetonov ali enot vrednosti, pri čemer vrednost nastane »iz zraka« in pravzaprav temelji na pričakovanju vlagateljev oziroma uporabnikov, da bo ekipa zgradila protokol, ki bo uspešno deloval po zamišljenem principu (izmenjava žetonov za storitev). Gre za generacijo mikroekonomij, oziroma z lastno idejo in valuto podprtih protokolov ali platform, kot nas obdajajo v vsakodnevnem življenju (Airbnb, Uber, Facebook).
V »realni« ekonomiji je to poslovni model »fundraisinga«, kjer vrsta posameznikov v projektu množičnega zbiranja manjših zneskov, podpre izgradnjo določene infrastrukture. Ker je infrastruktura odprta, se lahko vanjo vključijo vsi ljudje, ki bodisi opravljajo storitev na infrastukturi, bodisi jo koristijo, ali nastopajo zgolj kot »financerji« (investitorji), ki lahko svojo naložbo po trenutni tržni vrednosti vnovčijo.Pri tem pride do tako imenovanega mrežnega efekta in povečanja dinamike, mikroekonomija pa nenadoma pridobi na vrednosti, kot tudi valuta, ki je bila v začetni fazi generirana »iz zraka«.
Valuta in posledično protokol je vreden toliko, kot znaša potencialna vrednost izmenjave določene storitve. Zato je na mestu vprašanje, koliko so tovrstne valute dejansko vredne in katere od mnogih, ki se poslužujejo tovrstnega financiranja imajo resen potencial v ustvarjanju dodane vrednosti, ali le porabi zbranih sredstev.
Povzeto in predelano po https://blockchainecon.