Med kriptovalutami kot plačilnim sredstvom je najbolj prepoznaven Bitcoin. Njegova uporabnost se je močno razširila. Dostopen je preko menjalnic, bitcoin bankomatov, pri nas tudi na bencinskih servisih in sedaj preko spleta. Tudi preko plačilnih kartic (Visa, Mastercard) je vkorakal v »realni« svet, saj lahko s tako kartico plačujemo blago in storitve kjerkoli obstaja običajen bančni bankomat, ali POS terminal, ki ga ima vsaka trgovina, ali gostinski lokal. Taki uporabnosti sledijo tudi druge kriptovalute.
V realni ekonomiji, pri izmenjavi blaga ali storitev med podjetji in državami, se Bitcoin dejansko redko uporablja in sicer zaradi volatilnosti, dolgih potrditvenih časov transakcij in uporabnikom še vedno tuje uporabe te tehnologije, čeprav lahko z mobilnim telefonom in elektronsko denarnico popolnoma nadomestimo plačilni promet preko bank.
»Težavo« oblastem, poleg tega, da nimajo nadzora nad kriptovalutami, predstavlja odprtost sistema blockchain, kar pomeni, da kriminalni denar lahko izkorišča situacijo. Vendar bodo poskusi držav, da z regulacijo omejijo kriminal v kriptovalutah, bolj kot ne neuspešni, ker je to podobno današnjemu sistemu z bankovci, ki jih nismo ukinili zato, ker tudi mafija posluje z njimi. Četudi se nož lahko uporabi kot orožje, nismo prepovedali njegove uporabe, saj ima v našem življenju precej večje pozitivne kot negativne učinke.
Obstaja še nekaj pasti pri uporabi Bitcoina kot plačilnega sredstva. Prva je nezmožnost tehnologije, da napreduje do ravni, na kateri bi bila širše uporabna. Vendar se pojavlja vedno več konkurenčnih kriptovalut (tudi Bitcoin Cash), ki lahko poskrbijo za boljše protokole, med drugimi Ethereum, kjer del uporabnikov prehaja z bitcoina na ether zaradi dodatnih storitev, ki jih ponuja in njegovih hitrejših transakcij.
Kriptovalute veliko ljudi danes uporablja kot alternativo zlatu, torej kot hranilca vrednosti. Oba imata namreč nekaj podobnih lastnosti: produkcija je omejena in nista pod nadzorom držav. S to razliko, da so kriptovalute lažje prenosljive in bolj dostopne kot zlato. Če je Bitcoin sinonim za to, je Xaurum dejanski hranilec vrednosti. Ima podlago v fizičnem zlatu, ki ob novih vplačilih poskrbi, da fizična količina zlata vedno narašča.
Kriptovalutam v vlogi hranilca vrednosti daje dodatno vrednost tudi ničelna korelacija njihove vrednosti z realno ekonomijo, kar ponavadi predstavlja najboljše zatočišče upravljavcev premoženja v časih visoke volatilnosti na borzah.
Vendar gre na tem mestu poudariti, da za Bitcoinom in mnogimi drugimi ni podlage v fizičnem zlatu (razen Xauruma), kot bi si lahko morda napačno predstavljali, temveč le tehnologija, uporabnost in špekulativnost.
Da so kriptovalute postale priljubljene tudi med resnimi vlagatelji potrjuje podatek, da je z njimi na borzah dnevno sklenjenih za več kot tri milijarde dolarjev poslov dnevno, kar presega posle z največjim skladom zlata na borzi.
Povzeto in predelano po https://blockchainecon.
