Prednosti tehnologije in protokolov blockchain, na katerih temeljijo kriptovalute, so širši javnosti malo poznane in ji je vsaka napredna tehnologija težko razumljiva, dokler je ne spoznajo preko široko uporabnega produkta.
Dodatno k temu prispeva dejstvo, da razumevanje te tehnologije ni najbolj preprosto. Vendar je zapletanje v delovanje blockchain protokolov podobno, kot bi vam nekdo želel razložiti ,kako delujeta protokola TCP/IP in HTTP, ki ju uporabljajo elektronske naprave, povezane z internetom. Povprečen zemljan še danes ne ve, kaj počne ta protokol, čeprav ga z brskanjem po spletu in elektronsko pošto uporablja vsak dan.
V zadnjem letu smo priča hitri rasti vrednosti trga kriptovalut. V letu 2016 se je podvojil, v letošnjem letu pa zrasel še za 800%. Vendar, ko se bo umirila špekulativna faza trgovanja s kriptovalutami, bo prišlo do streznitve in bo bržkone velik del trenutnih protokolov in valut neuporaben in brez vrednosti. Takrat bo več pozornosti namenjene vrednotenju in analizi ekonomske upravičenosti blockchain protokolov in na njih zasnovanih kriptovalut.
Evforija na trgu in svež denar, ki se zgrinja na to področje, pomembno prispevata k vedno večji pozornosti, ki se namenja tej panogi in vedno večjemu zanimanju poslovnega in akademskega sveta. Prav finančna stimulacija, ki jo lahko svet blockchain tehnologije ponudi zaradi potencialno hitrih zaslužkov, je pomembno prispevala k temu, da so ljudje prišli v stik s to tehnologijo in jo začeli resneje raziskovati.
Zato se že podrobneje analizira kaj določa vrednost blockchain protokolov in na njih zasnovanih različnih vrst kriptovalut. Kriptovalute so v ta namen vrednotenja segmentirane v vsaj tri skupine (po Primož Kordež):
- kriptovaluta, ki opravlja funkcijo plačilnega sredstva in hranilca vrednosti,
- kriptovaluta, ki ima uporabno vrednost znotraj protokola,
- kriptovaluta, podprta z realnim premoženjem ali donosom.
Naslednjič: Kriptoekonomija 2., kriptovaluta kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti.
Povzeto in predelano po https://blockchainecon.wordpress.com/, avtor Primož Kordež