Če nekaj dobiš hitro in preprosto, je to težko ceniti. Zagonska podjetja, ki so komaj nabrala dva milijona evrov, še danes delujejo in so dostavila svojo obljubo ter jo razvijajo naprej, nekdo pa je dobil 20 milijonov za neko idejo, za katero je šel en milijon, preostalih 19 pa za luksuz ali celo kar za krajo.
Tako je v današnjem intervjuju za MMC dejal 37-letni Jure Pirc, predsednik Bitcoin društva Slovenije, ki ima 455 članov, v Facebookovi skupini pa 14200 in pojasnil razmere, ki jim pričamo po obdobju največje ICO evforije.
Sam je prvi bitcoin (v resnici je šlo le za stotinko bitcoina) dobil kot nagrado za uspešno rešeno sestavljanko in po njegovem resnem mnenju, po 11 letih obstoja, bitcoin predstavlja večjo priložnost za vlagatelje kot delnice, ki so po njegovem mnenju ekstremno prenapihnjene.
Glede vpliva novega korona virusa in posledične krize je zaznal, da so se vsi prilagodili in delajo na daljavo, komunikacija poteka prek orodij za spletne videokonference. O uspešnosti slovenskih kripto podjetij pa nerad opeva specifične projekte, saj potem kot predstavnik društva dobiva tudi očitke. A vseeno meni, da gre dobro gocrypto plačilom, širijo se na mednarodni trg, imajo več kot 1300 lokacij, sam pa sodeluje s kriptomenjalnico tokens.net, kjer razvijajo nove storitve in lahko iz prve roke pove, da koronavirus ni vplival na vsakodnevne operacije in razvoj.
Kitajci že imajo digitalno valuto, ki temelji na verigi podatkovnih blokov, Francija tudi na polno eksperimentira.
Nedavna prepolovitev bitcoina nedvomno vpliva na razmere na trgu kriptovalut in med rudarji. Tako pojasni, da je šlo, ko je bil prirudarjen prvi blok, pri katerem je bila nagrada le še 6,25 bitcoina, z matematično ekonomskega vidika vse na pol. Če si bil prej kot rudar na pozitivni ničli, si bil pod novimi pogoji ‒ stroški so ostali isti ali celo malenkost višji, nagrada pa pol manjša ‒ po halvingu v minusu. Zgodilo se je, kar smo predvidevali, da bo namreč od 20 do 30 odstotkov računske moči čez noč usahnilo.
Zgodba gre naprej, 70 odstotkov rudarjev, ki so še ostali, mora reševati in iskati nove rudarske bloke po trenutni težavnosti.
Obdavčitev je pomembni vidik vsake naložbe o tem pa meni, da se o neobdavčenem delu, po zadnjih smernicah Ministrstva za finance, govori o približno 1000 akcijah na leto. Če to razporedimo na mesece, je to kašnih 80 na mesec. Do te meje se še ukvarjaš ljubiteljsko. Če kupiš in prodaš bitcoin, si ga vmes nakažeš v kriptodenarnico, pa nazaj na menjalnico, imamo lahko štiri ali pet akcij. Tudi če to počneš večkrat mesečno, nimaš dejavnosti. Sistem obdavčenja je dobro zastavljen.
Če kupiš in prodaš bitcoin, si ga vmes nakažeš v kriptodenarnico, pa nazaj na menjalnico, imamo lahko štiri ali pet akcij.
O trenutnih razmerah, ko Centralne banke kot nore tiskajo denar, je rahlo kritičen, saj je Fed v tej krizi povedal, kako ga ustvarja: tako, da znesek natipka na računalnik, potem pa te številke prerazporedijo na banke v obliki posojil. Zdaj torej vemo, da se denar ustvarja iz nič. Bitcoini se ustvarjajo iz naslova računalniškega omrežja in električne energije. Elektrika se spreminja v varnost računalniškega omrežja. Na drugi strani imamo obstoječi monetarni sistem, ko nekdo pritisne tipko na tipkovnici in se na centralni poslovni bazi ustvari nova milijarda, ki jo delijo okrog.
Centralna banka ustvarja denar tako, da znesek natipka na računalnik, potem pa te številke prerazporedijo na banke v obliki posojil. Zdaj torej vemo, da se denar ustvarja iz nič.
V kriptosvetu je (bil) Lamborghini priljubljena znamka luksuznih avtomobilov in pojasni, da ni skrivnost in jih je nekaj tudi sam kupil. Rumenih, po 20 evrov jih dobiš v otroški trgovini (smeh). Nanaša se na obdobje ICO-jev, ko so posamezni projekti v zelo kratkem času pridobili več milijonov, ki pa so jih nekateri namenili predvsem luksuzu in ne implementaciji projektov. Pričakuje naslednji val, ki se že kaže v obliki, ko bodo centralne ali poslovne banke začele zares implementirati digitalna plačila. Kitajci že imajo digitalno valuto, ki temelji na verigi podatkovnih blokov, Francija tudi na polno eksperimentira, tudi EU se spogleduje z različnimi tehnologijami in pogledi, kaj bi bilo dobro za plačila in za javne uprave.
V smehu je razložil, da ni skrivnost, da je kupil nekaj Lamborghinijev, rumenih, ki jih po 20 evrov dobiš v otroških trgovinah.
Kot vsakega intervjuvanca, tudi Pirc ni ubežal vprašanju o pretekli in prihodnji vrednosti kriptovalut. Pravi, da nič ni nemogoče. Lahko pride 1000 novih ljudi, ki bodo kupili bitcoin in bo šla cena gor, lahko pa nekateri večji igralci tudi izstopijo in zrušijo cene. Veliko je tudi odvisno od rudarjev, računske moči … Tudi rudarji so prisiljeni prodajati bitcoine, ki jih narudarijo, da financirajo stroške elektrike, nekateri imajo opremo na posojilo ali lizing. Najprej je treba opremo in elektriko poplačati, potem šele lahko govoriš, da imaš dobiček.
