Nedavno je Marko Vidrih za spletni portal insajder.com pripravil zanimiv in poučen intervju z Juretom Pircem, ki ga javnost najbolj pozna kot predsednika neprofitnega Bitcoin društva Slovenije. Vendar je Jure svetovalec in mentor mnogim slovenskim kripto startupom, hkrati pa izvršilni direktor pri podjetju Blockmaster Blockchain tehnologije in prvi človek, ki je slovensko vodo zapisal na tehnologijo Blockchain ter izdal prve personalizirane kovance.
V kronološkem vrstnem redu so to kovanci AquariusCoin (ARCO), LanaCoin (LANA) , Tajcoin (TAJ), zaživela pa je tudi NevaCoin (NEVA). Vsi kripto projekti so povsem odprtokodni, transparentni, brez kakršnihkoli zavajanj in obljub. Za zagon se ni zbralo nobenega zagonskega kapitala, ni bilo ICO-ja.
Neva, Lana in Taj so dejansko prve personalizirane kriptovalute na svetu in v bistvu extremno tehnološko darilo za rojstni dan. Vse tri so samostojne verige blokov s svojimi matematičnimi pravili delovanja. Njihova posebnost pa so prilagojeni parametri samega omrežja.
Personalizacija je izražena v samih parametrih omrežja “chain parameters” kot npr. čas prvega bloka “genesis blok” ob času rojstva oz, rojstnega dne, komunikacijski port (tcp port), emisija novih enot kovanca, celotna oziroma končna zaloga kovancev, tudi logotipi govorijo zgodbo kljub nekoroporativnemu izgledu.
Kriptovalut dejansko niso ustvarili oziroma izdali, kot to počnejo izdajatelji ICO ali podobnih žetonov kateri so v bistvu centralni izdajatelj valute/kriptožetona, temveč so zgolj naznanili programsko kodo in parametre omrežja na prepoznavnem BitcoinTalk forumu. Določene podobnosti z Bitcoinom obstajajo, kjer je celotnemu svetu jasno, da je oseba pod psevdonimom Satoshi Nakamoto ustvarila bitcoin genesis blok in tudi ogromno količino bitcoinov v naslednjih transkcijskih blokih.
Za razliko od Satoshi Nakamota, je Jure (lahko mu rečete Lanoshi Lanamoto, v resnici pa to ni) tistih nekaj “lastnih” kovancev, ki jih ima, dejansko moral kupiti na trgu/ kripto-menjalnici od tistih, ki so jih narudarili. Kar smešno kajne, da mora ustanovitelj kupiti “svoj” kovanec, če ga želi imeti v lasti. Vendar, kot pravi, projekt ni zbiral zagonskega kapitala, da je samostojno omrežje, katerega lastniki so rudarji in deležniki in da je njegova vloga zgolj administracija informativne spletne strani, kanalov družbenih omrežij in virov informacij.
Jureta redno sprašujejo, če se nakup “njegovih” kovancev splača oziroma, ali so “dobra naložba?” V svojem slogu pojasni, da ne ve kakšna je prihodnost teh kovancev. Ve samo, da so imeli kriptokovanci enakopraven zagon za vse in še danes je tako. Nikomur ni obljubljal nobenega donosa in to se ne bo spremenilo. Vsa participacija iz strani posameznikov je prostovoljna. Uspešnost kripto projektov je v rokah uporabnikov, skupnosti kovanca in kripto industrije.
Celoten intervju najdete na tej povezavi.
