Google je nedavno tudi sam potrdil špekulacije o svojem kvantnem računalniku, ki naj bi bil potencialna grožnja za kriptovalute, zdaj pa Google napoveduje še poseg v bančno industrijo. Je to nova grožnja za kriptovalute?
Ekonomska kriza v zadnjih letih je »zamajala« kar nekaj bank in mnogi, zlasti mlajši, tako imenovani milenijci, bolj zaupajo velikim blagovnim znamkam kot tradicionalnemu bančništvu. Govorimo o podjetjih kot so Apple, Amazon, Google, Alibaba in podobno. Velika tehnološka podjetja se zavedajo, da se je potrebno širiti če želijo ohraniti svoj vpliv, zato se počasi in po malem poglabljajo v poslovne modele, ki so jim načeloma tuji.
Jasno namreč postaja, da vsa velika tehnološka podjetja vidijo ponudbo finančnih storitev (zlasti plačil) na svojih platformah kot temelj svojih strategij prihodnosti. Velika tehnološka podjetja s pomočjo e-trgovine, družbenih omrežij, iskalnikov, skupne rabe in mobilnih naprav poskušajo vgraditi še plačilne aplikacije v sestavni del vsakodnevnega življenja svojih strank.
Do nedavnega se je zdelo, da je največja grožnja tradicionalnemu bančništvu prihajala s strani FinTech podjetij, pri čemer so inovativni bančni produkti že zaznamovali industrijo. Vendar pa danes opažamo, da lahko večja grožnja prihaja iz drugega vira: BigTech podjetij.
Družba Alphabet Inc. namerava prihodnje leto ponuditi tekoče račune. Facebook Inc. je nedavno posodobil svoj Massenger plačilni sistem na Facebook Pay, kar je ločeno od njegove ambiciozne pobude – kriptovalute Libra. Apple Inc. v sodelovanju z ameriško banko Goldman Sachs širi svojo ponudbo Apple Pay na kreditne kartice – Apple Card. Amazon.com Inc. pa je pred kratkim napovedal dodajanje plačil položnic k svoji razširjeni ponudbi plačil, ki segajo tudi na druga spletna mesta, ki niso pod njihovim okriljem.
Vsa štiri vodilna tehnološka podjetja so že pod izjemnim nadzorom zveznih in državnih vlad zaradi morebitnih monopolnih dejanj in obtožb zaradi zlorabe podatkov o potrošnikih. Strokovnjaki menijo, da je njihova pripravljenost, da se poglobijo v finančne storitve, kljub taki regulativni pozornosti, posledica potencialnih dobičkov na drugi strani.
Glede na različne vire je Google sklenil partnerstvo z ameriškim bančnim gigantom Citigroup, s pomočjo katerega bi lahko ponudil lastne bančne račune za »pametno bančništvo«. Izdelek z kodnim imenom Cache bo na voljo prek Googla Pay (platforma za digitalno denarnico in spletni plačilni sistem). Google tako želi uporabljati lastna analitična orodja za tradicionalne bančne storitve.
Koncept in podrobnosti še vedno niso povsem jasni, a Cache že imenujejo prihodnost bančnega sistema. Možno je, da bo Google uporabnikom ponudil dostop do svoje enostavne platforme, na kateri se bo obdeloval tradicionalni bančni račun. A to so za zdaj predvsem ugibanja.
Učenje iz Facebookovih napak
Google ni prvi tehnološki velikan, ki želi ukrasti porcijo bančne pogače in zagotovo ne zadnji. Facebook (in njegova Libra) je dobro znan primer drugega velikega tehnološkega podjetja s finančnimi ambicijami. A zdi se, da se je Google naučil iz Facebookovih napak. Facebook napadajo skoraj vsi svetovni regulatorji in politiki, ker cilja tako visoko oziroma posega bančnikom globoko v žep in želijo izdelek lansirati na neortodoksen način.
Google se zavzema za bolj tradicionalen pristop s sodelovanjem z ugledno banko. Pravijo, da kljub temu, da je to daljša pot, želijo sodelovati z bankami in finančnim sistemom, saj naj bi bil to bolj trajnostni način.
Mnogi namigujejo, da tehnološkega velikana bolj zanimajo podatki o računih – plačah in navadah potrošnikov. Zaupanje bo tu pomembno vprašanje, saj Google in Facebook že tako dostopata do ogromno osebnih podatkov ljudi, zato ne preseneča, da je naslednji logični korak, da uporabnikom ponudita »točno to kar iščejo«.
Google sicer trdi, da nikoli ne bo prodajal finančnih podatkov strank in da podatkov iz Google Pay-a ne uporablja za namene oglaševanja, v praksi pa se je pri tovrstnih primerih žal že večkrat izkazalo drugače.
Tako Google, kot tudi Facebook, veliko večino denarja namreč zasluži prav s ciljnim digitalnim oglaševanjem, prvi pa ima zaradi ogromnih količin podatkov, ki jih zbira iz spletnih iskanj in svojih neštetih storitev, ogromno prednost pred konkurenti. V ta namen bo Cache verjetno še en vir pomembnih podatkov za podjetje.
Google bo lahko z novo storitvijo dostopal še do podatkov o tem kaj uporabniki kupujejo, koliko dohodka se vsak mesec nakaže na njihove račune in kje denar zapravljajo. Ta vrsta finančnih podatkov bi lahko bila zelo koristna za podjetje, ki želi vedeti skoraj vse, kar počnejo spletni uporabniki.
Brez grožnje za kriptovalute
Cache zaradi naštetega ne predstavlja grožnje za kriptovalute. Dejstvo, da v bančni sektor posega veliko podjetje, kot je Google, namreč še bolj krepi argument za decentralizirano globalno valuto.
Kriptovalute in tradicionalne banke (in očitno Google) ne igrajo pod istimi igralnimi pogoji. Poleg tega je skoraj nepredstavljivo, da bi podporniki kriptovalut dovolili posrednika v bančnem svetu, saj je osnovno načelo le teh, da se prav temu izognejo.
