Dr. Peter Merc je gonilna sila na področju vprašanj regulacije »blockchain« tehnologije v Sloveniji. Vidi bistveno dlje in globlje od trenutnih donosov kriptovalut. Je ena od vodilnih oseb »Think tanka« v Sloveniji. European Blockchain Summit je ponudil priložnost, da spregovorimo nekaj besed o kriptovalutah in njihovi prihodnosti.
Peter, ali je čas ICOjev minil, ali smo trenutno le v depresivnem razmišljanju vlagateljev?
Osebno sem mnenja, da je čas ICOjev, kot smo jih poznali še v začetku tega leta, minil. Mislim predvsem v smeri množičnega financiranja, kjer se je manjši del sredstev zbral od posameznih investitorjev, večji del sredstev pa od množice manjših investitorjev. Trenutna situacija na ICO trgu je ravno obratna. Zdaj se večji del sredstev nabira od posameznih investitorjev, t.i. »pool«-ov in v določenih primerih tudi skladov tveganega kapitala. Za manjši del (tam do 30% hard capa) pa se izvede ICO.
Kako vidite kriptovalute v smislu zaslužka in kako v smislu napredka?
Vedno poudarjam, da kriptovalute in tudi malo širše fintech, predstavlja en odstotek celotnega potenciala tehnologije blockchain. Zato veliko raje govorim o potencialu tehnlogije, o primerih njegove uporabe v praksi. So pa seveda s perspektive investiranja zanimive tudi kriptovalute. Najbolj spremljam kriptovalute, ki prinašajo nove protokole na blockchainu – ethereum, cardano, EOS, NEO.
Katere tradicijonalne panoge bodo, po vašem mnenju, prve prisiljene vpeljati sistem verige blokov (logistika, bančništvo, zavarovalništvo…)? S kakšnim namenom?
Blockchain prinaša optimizacijo procesov. V določenih primerih omogoča hitrejše transakcije (brez posrednikov), zagotavlja absolutno revizijsko sled in transparentnost. Verjetno ne obstaja posamezna industrija, ki se jo blockchain tehnologija ne bo dotaknila vsaj v določenem delu. Osebno največji potencial blockchain tehnologije vidim v pametnih pogodbah in v tokenizaciji sredstev (nepremičnine, delnice).
Regulativa se obeta in se dogaja tudi »decentraliziranemu« kriptu. V katero smer bo regulativa šla?
Regulativa je neizogibna in dejansko si jo želimo vsi, ki delujemo znotraj blockchain industrije. Nejasen sistem pravil ima za posledico pravno nepredvidljivost. To predstavlja tveganje za vse projekte. Zato upam, da bomo čim prej skupaj z vlado in regulatorji našli neko pravo razmerje med samoregulacijo industrije in regulacijo. Po mojem mnenju ima industrija sama tendenco, da deluje v smeri transparentnosti, vzpostavljanja enakih pravil za vse, hkrati pa tudi izloča tiste, ki se pravil ne držijo. Zato menim da je pravilen pristop, da najprej industrija sama vzpostavi neke minimalne standarde delovanja udeležencev, na tej osnovi pa se potem vzpostavi regulativa, ki deluje kot nekakšne zunanje premise sistema pravil.
Ali je mogoče, da uveljavljene institucije (države, večji finančni igralci…) dejansko priznajo Bitcoin in naslednike, kot legitimno plačilno sredstvo?
Nekaj indicev že gre v smeri oblikovanja nacionalnih ali celo supranacionalnih kriptovalut. Dejstvo je, da uporaba kriptovalut v državah z nerazvitim bančim sistemom (npr. Indija), lahko nadomesti več desetletij bančnega razvoja. Po drugi strani bi stabilna kriptovaluta kake od supranacionalnih institucij (npr. Svetovna banka, IMF) lahko vsaj začasno nadomestila kako od nestabilnih (npr. hiper inflacija) nacionalnih valut. Tudi v razvitem svetu se vedno manj uporablja klasičen papirnati denar in se ga nadomešča z elektronskim. Glede na vse povedano, mislim da tako v razvitem, kot tudi v nerazvitem svetu že obstajajo dobri temelji za širšo uporabo kriptovalut. Sem zelo optimističen.
Ste prvi koordinator »Blockchain Think tanka« in ste pomagali pri njegovi ustanovitvi. Ste se s FURSOM kaj pogovarjali o obdavčitvi podjetij, ki razvijajo blockchain in vlagatelji, ki investirajo v stranski produkt – kriptovalute?
Think Tank se je pogovarjal z vsemi regulatorji, ki se posredno ali neposredno dotikajo področja blockchaina in kriptovalut. Želel bi pohvaliti regulatorje glede njihovega razumevanja tehnologije, njihove odzivnosti in samoiniciativnosti. Med najbolj aktivnimi regulatorji je ravno FURS. V zadnji mesecih praktično vsak mesec izdajo vsaj eno pojasnilo v zvezi z obdavčitvijo iz naslova imetništva oziroma trgovanja s kriptovalutami.
Ali se bo na blockchainu pojavil isti moment, ko se ideja razvije v Sloveniji, podjetje, ki bo produkt tržilo naprej, bo pa registrirano v USA?
V Think Tanku v pogovoru z vlado in regulatorji intenzivno delamo na tem, da v Sloveniji ustvarimo predvidljivo in ugodno okolje za delovanje tehnoloških podjetij, predvsem tistih, ki so kakorkoli povezana z blockchainom. Prepričan sem, da nam bo to kmalu uspelo. Velik korak v tej smeri je nedavna potrditev Smernic za ICO izdajatelje, ki so bile potrjene na seji vlade. S tem je bil storjen pomemben korak k uspešni samoregulaciji blockchain industrije, hkrati pa je bilo razjasnjenih kar nekaj vprašanj, kako v Sloveniji izpeljati popolnoma pravno skladen ICO.
Dodatno vprašanje, ki se sicer dotika investitorjev. G. Simič pravi: »Ne vem kaj filozofirajo. Vse se da rešiti v petih minutah, če bi naša država delovala hitreje in predvsem logično.« Se strinjate, da bila 25% obdavčitev na dobiček sprejemljiva?
Z vidika obdavčitve fizičnih oseb, podpiram obstoječo ureditev. Ta je po nedavno izdanem mnenju FURS po mojem zdaj v celoti jasna. Želel bi si bolj ugodne obdavčitve za podjetja – tista, ki prejemajo plačila v kriptovalutah in tista, ki v kriptovalute vlagajo kot v naložbe.
Brez vprašanja glede gibanja tečajev seveda ne gre. Če pogledamo le Bitcoin. Kje vidite njegovo vrednost ob koncu let 2018?
Pričakujem nadaljevanje medvedjega trenda tam do septembra. Četrti kvartal bo po mojem trend navzgor, ker bo več projektov objavilo svoj napredek pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev. Mislim da se konec leta začenja obdobje, ko bomo priča večjemu številu konkretnih produktov/rešitev na posameznih bolj uspešnih blockchain platformah.
Intervju je pripravil Mitja Glavnik
