Ker vas želimo seznaniti s čim več različnimi pogledi na stanje in razvoj kriptosveta, povzemamo prispevek dr. Franja Štiblarja, predstojnika Centra za pravne in ekonomske študije na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, z naslovom: “Bitcoin bo izginil. Blokovna veriga in bitcoin z vidika monetarne teorije”, ki je bil objavljen v delovem Svetu kapitala dne 5.9.2018
Blokovna veriga (ang. blockchain) je dobra aplikacija tehnološke inovacije digitalizacije, njena uporaba za razvoj emitiranja kriptovalut pa pomeni negativno izpeljavo.
Bitcoin in druge kriptovalute so kvazidenar v funkciji prostovoljnega menjalnega posrednika, a ne izpolnjujejo drugih dveh osnovnih funkcij denarja kot merilca vrednosti in zaklada, predvsem zaradi hitrih sprememb vrednosti. V prispodobi je to lahko žeton v igralnici, kupljen za evre in uporabljiv samo v igralnici. Dokler obsega omejen del transakcij v svetu, za družbo ni nevaren in ni potrebe po njegovem reguliranju, če pa bi z žetoni kupovali avtomobile, hiše, hrano, bi postali pomembni, emitirali bi jih vsi ljudje in s tem zaslužili »seignorage«, ki je razlika med stroškom emisije kot notranjo vrednostjo in zunanjo vrednostjo enote kvazidenarja.
Nove finančne instrumente bi bilo treba pred uvedbo preizkusiti glede potencialnih negativnih učinkov, podobno kot to velja za zdravila. Potem bi bili, na primer, prepovedani kreditni derivativi, ki v primerjavi z derivativi s stvarno podlago (ang. asset backed securities) nimajo prav nobene stvarne podlage, torej notranje vrednosti, iz katere bi črpali zunanjo vrednost.
Pri denarnih nadomestkih, kar kriptovalute so, je njihovo sprejetje v transakciji prostovoljno. Spreminjanje njihove vrednosti je odvisno od ponudbe in povpraševanja.
Kriptovalute bi morali legalno odpraviti, saj ne izpolnjujejo funkcij dobrega denarja, ker nimajo nobene realne podlage (razen zanemarljive količine kovine za izdelavo kovancev, kot so bitcoini). Spadajo med nezamenljiv papirni denar ali knjižni denar, ki ga v sodobni državi lahko emitira le država kot »uradno plačilno sredstvo (ang. legal tender). Ima namreč na razpolago aparat za prisilo, s katerim prepoveduje emitiranje denarnih posrednikov drugim osebkom, torej ponarejanje. Denar je lahko pravi, pri čemer njegova zunanja vrednost (kupna moč) izhaja iz njegove notranje vrednosti (materiala, iz katerega je narejen), obe se avtomatično izenačujeta.
Bitcoin je precenjen, izzval bo predominantno vlogo dolarja in izginil, kakor hitro bodo regulatorji intervenirali.
Kriptovalute (na primer bitcoin) so slab denar, ker ne izpolnjujejo treh osnovnih funkcij dobrega denarja: niso splošno sprejeto menjalno sredstvo, niso dober merilec vrednosti (zaradi nihanja tečaja oziroma njegove vrednosti) in niso primerna oblika finančnih prihrankov (bitcoini niso primerno sredstvo za finančno varčevanje zaradi nihanja vrednosti).
Kriptovalute so tipičen primer financializacije, kjer niso uporabljeni kot denarno sredstvo menjave, ampak kot predmet špekulacije s ceno v času. V fazi rasti njihovega tečaja finančni špekulanti ustvarjajo – ga kupujejo, da bi ga pozneje dražje prodajali, v fazi ključnega padca tečaja pa obratno – ga prodajajo, da bi pozneje ceneje kupili. Takrat ne bo dovolj kupcev, ki bi ga želeli plačati z dolarji ali evri.
Goldman Sachs tudi sodeluje v igri, ker računa, da bo ob poku tečajnega balona kriptovalut pravočasno izstopil, medtem pa pobira »seignorage«.
Pri modnem uveljavljanju bitcoina gre za izraziti primer psihologije črede (nobelovec Robert Shiller, Irrational Exuberance, 2013), ko ljudje sledijo akciji drugih ljudi z napačnim sklepanjem, »češ, če se že toliko zasluži z bitcoinom in vsi drugi to delajo, potem že ne more biti tvegano«. Ko se rast tečaja ustavi, bo cena bitcoina z enako psihologijo treščila navzdol. Shiller, pri katerem sem študiral monetarno ekonomijo, je pojav bitcoina in drugih kriptovalut označil za navadno piramidno shemo.
Gre za »tehnološko inovacijo«, kako v igri ničelne vsote izvabiti denar iz žepov naivnežev v lastne žepe »inovatorjev« nove valute.
To je financializacija na nov način. Podobna inovacija z nepremičninskimi manj vrednimi krediti je povzročila z napihovanjem balona zadnjo globalno finančno krizo v letu 2008, a v tem primeru so obstajale vsaj nekakšne realne podlage (notranje vrednosti) za kritje posojil v obliki hiš, stanovanj, ki so bile seveda ob naraščanju finančnega balona daleč precenjene. A vsaj znižanje cene ni padlo na nič, ampak na njihovo pravo uporabno vrednost.
Finančni trg je v teh primerih mehanizem za zaslužek umnih (informiranih) na račun neumnih (neinformiranih) v igri ničelne vsote, motivi zaslužkarjev pa niso »fair«, pošteni, niso legitimni. A kdo se zdaj na finančnem področju še sprašuje o morali, etičnosti ravnanj.
Začetniki bitcoina bi morali odgovarjati zaradi finančne malverzacije, valuta bitcoin pa bi morala biti prepovedana, ne pa da jih slavijo kot heroje, ki jim je uspelo obogateti (na račun izkoriščanja neumnosti in naivnosti množic). V tem je nekaj globoko nemoralnega. A podobno bi veljalo za izdelovalce žetonov v igralnicah.
Richard Jackman in Savas Savouri iz londonske School of Economics v časniku Financial Times 1. februarja 2018 ugotavljata, da ponudba bitcoinov raste le počasi proti limitu 21 milijonov enot in je zdaj na okoli 15 milijonih enot. Uporaba bitcoina v transakcijah je okoli sto milijonov dolarjev na mesec ali 1200 milijonov dolarjev na leto (P × C). Če bi bil normalni denar, ki ima hitrost kroženja okoli štiri, bi bitcoin opravil (4 × 15 =) 60 milijonov plačil, ki bi podpirala 1200 milijonov dolarjev vredne transakcije. To pomeni, da bi bil vsak bitcoin vreden (1200/60 =) 20 dolarjev. Tako izračunana »fundamentalna vrednost« je očitno daleč pod tekočo ceno (vrednostjo), ki je januarja 2018 dosegla približno 20.000 dolarjev, se pa prehitro spreminja in je že precej nižja, a še vedno nad ceno emisije, z zaslužkom za emitenta.
Če bi se uporaba bitcoina in drugih kriptovalut širila, bi finančni regulatorji nujno morali sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bi postavila takšno ustvarjanje denarja zunaj zakona. Danes pa finančni manipulatorji, kot je švicarski Zug, posebej služijo. Tudi če nekateri na začetku igre zaslužijo, še vedno ostaja igra ničelne vsote.
Ponudba bitcoina trenutno raste po 12,5 enote na deset minut. Transakcije bitcoina in njihovi uporabniki so anonimni.
V realnosti pa je bitcoin skupina že obstoječih tehnologij, združenih skupaj, da bi dosegli en sam cilj: oblikovanje sistema kliringa (plačil), ki teče neodvisno od bank, ki ga prevaranti menda nikoli ne bi mogli skorumpirati in v katerem »je vse mogoče spremeniti«. Ključno je, da je sistem brez zavarovanj z rezervacijami (kakor je pri bankah), kar povečuje tveganja za neizvedbo plačil. Kako v resnici deluje, ne razume skoraj nihče: spet gre za povečevanje netransparentnosti, s katerim se pridobivajo dodatni profiti iz porasta asimetričnosti informacij.
V smislu uresničitve teh ciljev sveženj blokovne verige deluje sorazmerno dobro, a ne popolno. Vendar vključuje velike stroške električne energije za vzdrževanje sistema, ima omejeno kapaciteto in rastoče transakcijske stroške. Najresnejša podjetja z blokovnimi verigami so izraz »blockchain« nadomestila z izrazi distribuirane glavne knjige (ang. distributed ledger-tehnology) ali podobno.
Predlagamo, da si celoten prispevek preberete na: https://svetkapitala.delo.si/finance/bitcoin-bo-izginil-blokovna-veriga-in-bitcoin-z-vidika-monetarne-teorije-6414
