Kriptonovice Novice Poučno Zanimivo

Blockchain: kaj je pametna pogodba?

Pametna pogodba je digitalni sporazum, katerega rezultat je dostojno shranjen v blockchainu.

Ko dve stranki poslujeta med seboj, običajno skleneta pogodbo. Ta je sestavljena iz ponudbe ene stranke in povpraševanjem s strani druge. Pogodba ima lahko formalno oziroma pisno, pa tudi neformalno obliko. To pomeni čisto verbalni dogovor. V vsakem primeru mora biti vsebina pogodbe razumljiva vsem strankam. Toda zakaj mora biti vedno vse na papirju? Kako lahko tehnologija Blockchain pomaga?

Slednja nam omogoča, da pogodbe varno shranimo v digitalni obliki. Blockchain prav tako odpravlja potrebo po posredniku, saj se pametne pogodbe izvajajo samodejno pod vnaprej določenimi pogoji.

Sam izraz »pametna pogodba« je nekoliko ponesrečen, saj pametne pogodbe niso posebno pametne. Pametna pogodba je lahko pametna samo toliko kot programer, ki jo kodira.

Čeprav koncept pametnih pogodb ni nov, se zdi, da je blockchain katalizator za pametno izvajanje pogodb. Bolj primitivna oblika pametne pogodbe je avtomat. Pravila so vprogramirana v stroj. S pritiskom na številko, denimo izberete izdelek, povezan s to številko, vstavite denar in avtomat začne s preverjanjem ali ste vložili dovolj denarja in tako ubistvu deluje kot pametna pogodba. Če je avtomat prejel dovolj denarja, je programiran tako, da izvrže izdelek, če vstavite preveč denarja, bo vrnil tudi drobiž.  Če ne bi vložili dovolj denarja, izdelka ne bi dobili, če pa bi vam med postopkom zmanjkalo denarja, že vloženega, ne bi dobili nazaj.

Prodajni avtomati niso le znižali transakcijskih stroškov, temveč so tudi razširili storitve, saj so namesto omejenega delovnega časa trgovine, začeli ponujali 24-urno razpoložljivost. Enak potencial predstavlja pametna pogodba.

Čeprav imajo pametne pogodbe potencial za uveljavitev kot pravne pogodbe,  moramo najprej rešiti številna tehnološko-pravna vprašanja, ki zahtevajo čas in interdisciplinarni diskurz med odvetniki in proizvajalci oziroma ponudniki izdelkov ter storitev.

Kako deluje pametna pogodba?

Pametne pogodbe so učinkovita orodja za upravljanje pravic, ki zagotavljajo usklajevalni in izvršilni okvir za sporazume med udeleženci omrežja, brez potrebe po tradicionalnih pravnih pogodbah. Z njimi se lahko formalizirajo preprosti sporazumi med dvema strankama, podzakonski akti organizacije ali se denimo ustvarijo kripto žetoni, s katerimi lahko operiramo na različne načine.

Pametna pogodba temelji na računalniških protokolih. Programerji jih uporabljajo za opisovanje komponent v zaporedju pogojnih »if..then« stavkov.

Pogodbeni partnerji lahko na primer določijo, kdaj se izvede plačilo ali v kakšnem obsegu se prenesejo digitalne pravice. Postopek poteka samodejno. Pametna pogodba namreč deluje kot avtomatizirani varni posrednik, ki skrbi, da vsaka stranka, ko opravi svojo dolžnost, po pogodbi dobi kar ji pripada. Recimo, ko nakaže denar, se ji prenese lastništvo avtomobila. Ko se postopek začne, ga ni mogoče prekiniti. Za vsako spremembo, pa je potrebno skleniti novo pametno pogodbo. Izvedene transakcije, ki so se zgodile za izvršitev pametne pogodbe, se po koncu shranijo v blockchain.

Pametna pogodba nam torej pomaga na transparenten, brezkonfliktni način zamenjati denar, lastnino, delnice ali kar koli koristnega, hkrati pa se izogniti storitvam in plačilu posrednika.

Pametne pogodbe lahko uporabimo za vse vrste situacij, ki segajo od varnih finančnih storitev do zavarovalnih premij, podpisov pogodb premoženjskega prava, uveljavljanja posojil, pravnih postopkov in pogodb o množičnem financiranju.

Prednosti pametnih pogodb

Pogodbenim strankam si med seboj ni treba zaupati, ni se jim potrebno niti srečati, da bi lahko sklepale sporazume. Vnaprej predpisani pogoji zagotavljajo, da se pametna pogodba izvrši pod dogovorjenimi pogoji. Psihološko ali materialno motivirane preference, ki se pogosto pojavljajo v pogajanjih, tu enostavno ne obstajajo.

Pametna pogodba ima še druge prednosti. V realnem življenju so pravne in notarske storitve drage. Pametne pogodbe, na drugi strani, je mogoče skleniti skoraj brez stroškov.

Slabosti pametnih pogodb

Pomanjkljivost pametnih pogodb je pomanjkanje pravne varnosti. Za zdaj ni predpisov, ki bi pametno pogodbo (računalniško kodo) obravnavali kot nadomestek papirne oblike pogodb. Pametne pogodbe prav tako še nimajo visokih varnostnih mehanizmov. Vprašanje varnosti je zaenkrat potrebno obravnavati kot kritično.

Za ljudi, ki niso IT strokovnjaki je računalniške kode običajno težko razumeti. Pametnih pogodb torej pogosto ni mogoče skleniti brez »prevajalca«. To nalogo so prej opravljali pravniki in notarji, zdaj pa z dešifriranjem pomagajo programerji.

Nadaljnja uporaba pametnih pogodb

Pametne pogodbe se lahko uporabljajo za najrazličnejše naloge. V naslednjih nekaj letih, ko tehnologija postane bolj zrela in razširjena in ko bodo sprejeti pravni standardi, bomo zagotovo priča večji uporabnosti le teh. Trenutno še vedno primanjkuje najboljših praks in verjetno bo moralo miniti še kar nekaj časa, da bodo pametne pogodbe dobile priznanje in široko sprejetje.

Marko Vidrih

Marko Vidrih je raziskovalni novinar (freelancer) na področju gospodarstva, tehnologije in financ – predvsem kriptovalut. V svet Blockchaina in kriptovalut je zašel med raziskovanjem prihodnosti svetovnega potenciala finančnih trgov, prevzela pa ga je predvsem ideja o decentralizaciji podatkov in neizmerne razsežnosti, ki jih tovrstna tehnologija predstavlja.

Bitcoin
6.439,75
6.439,75
13.87%
Ethereum
132,64
132,64
12.17%
XRP
0,166282
0,166282
7.64%
Tether
0,909596
0,909596
0.28%
Bitcoin Cash
219,60
219,60
12.96%
Bitcoin SV
166,22
166,22
13.9%
Litecoin
37,92
37,92
11.01%
EOS
2,21
2,21
12.13%
Binance Coin
12,27
12,27
11.39%
OKB
4,19
4,19
9.92%

Cryptoboard.media

Bitcoin (BTC) 6.439,75 13,87%
Ethereum (ETH) 132,64 12,17%
XRP (XRP) 0,166282 7,64%
Tether (USDT) 0,909596 0,28%
Bitcoin Cash (BCH) 219,60 12,96%
Bitcoin SV (BSV) 166,22 13,90%
Litecoin (LTC) 37,92 11,01%
EOS (EOS) 2,21 12,13%
Binance Coin (BNB) 12,27 11,39%
OKB (OKB) 4,19 9,92%
Tezos (XTZ) 1,58 13,13%
LEO Token (LEO) 0,943827 1,72%
Monero (XMR) 47,47 11,40%
Stellar (XLM) 0,038596 8,11%
Cardano (ADA) 0,029829 11,90%
Chainlink (LINK) 2,17 9,74%
TRON (TRX) 0,011159 9,47%
Huobi Token (HT) 3,23 8,47%
Crypto.com Coin (CRO) 0,046153 9,34%
USD Coin (USDC) 0,909588 0,06%
Dash (DASH) 63,83 11,54%
Ethereum Classic (ETC) 4,77 6,97%
HedgeTrade (HEDG) 1,61 13,12%
NEO (NEO) 6,55 11,32%
IOTA (MIOTA) 0,137397 9,14%
Cosmos (ATOM) 1,88 8,21%
NEM (XEM) 0,034295 5,63%
Zcash (ZEC) 30,28 10,92%
Maker (MKR) 285,88 11,14%
Ontology (ONT) 0,354129 8,41%
FTX Token (FTT) 2,34 11,19%
Paxos Standard (PAX) 0,907236 0,43%
Dogecoin (DOGE) 0,001752 8,19%
Basic Attention Token (BAT) 0,135159 8,97%
Binance USD (BUSD) 0,907599 0,38%
VeChain (VET) 0,002986 11,42%
ThoreNext (THX) 7,57 6,28%
TrueUSD (TUSD) 0,907973 0,23%
Bitcoin Gold (BTG) 7,01 11,18%
Decred (DCR) 11,02 9,86%
Hedera Hashgraph (HBAR) 0,030538 6,82%
Lisk (LSK) 0,923188 7,49%
Qtum (QTUM) 1,17 9,07%
ThoreCoin (THR) 1.289,45 11,85%
ICON (ICX) 0,234306 14,16%
Synthetix Network Token (SNX) 0,595167 9,36%
Baer Chain (BRC) 0,601942 0,64%
ZB (ZB) 0,224282 3,67%
Augur (REP) 9,31 4,02%
Algorand (ALGO) 0,146415 7,22%