Poučno Vsebine

Ali so kriptovalute »pravi« denar? Odziv na zapis dr. Franja Štiblarja …

Pred dnevi smo objavili povzetek razmišljanja dr. Franja Štiblarja (Delo, Svet kapitala), ki kriptosvet vidi predvsem skozi prizmo monetarne teorije. V Svetu kapitala se je odzval Ivo Grlica, ki na kriptosvet gleda širše in predvsem iz vidika različnih področij ekonomije, prava, napredka tehnologije in družbene koristi ter odnosov nasploh.

Ponovimo. Dr. Štiblar pri blockchainu vidi predvsem njegovo negativno izpeljavo, saj Bitcoin (Ethereum in druge) primerja z igralniškimi žetoni oziroma kar z »atomsko bombo«, ki lahko v skrajnosti vodi v kvazidenarno eksplozijo in celo razpad civilizirane družbe. Ker kriptovalute ne izpolnjujejo kriterijev za »dober denar« ter temeljijo na asimetričnosti informacij in igri ničelne vsote, kako izvabiti denar naivnežev v žepe inovatorjev nove valute, se Štiblar sklepno zavzame za to, da morajo regulatorji nujno sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo takšno ustvarjanje »denarja« postavila zunaj zakona.

Grlici Štiblarjev pogled na kriptovalute nedvomno predstavlja zanimiv kritičen prispevek k debati o razvoju kriptovalut in njihovi regulaciji v slovenskem prostoru. Drži namreč, da je področje tehnologij blockchain (na splošno) in kriptovalut (konkretno) mlado področje, ki zato inherentno odpira veliko izzivov in tveganj, tako tehničnih (zagotavljanje varnosti pred hekerskimi vdori, tako imenovanimi napadi »51odstotkov« in podobno), pravnih (varovanje vlagateljev pred prevarami, preprečevanje pranja denarja zaradi anonimnosti nekaterih transakcij), likvidnostnih (nihanja vrednosti) in drugih.

Prav tako drži, da je še pred kratkim vrednost bitcoina zaradi neracionalne navdušenosti nekaterih nad »revolucionarnostjo« kriptovalut in modnosti »blockchaina« visoko presegla njegovo realno uporabno vrednost, zdaj pa padanje njegove vrednosti mnoge nasprotno – a podobno emocionalno – vodi v razočaranje in gnev.

Z nekoliko »racionalnejšega« vidika je, vavaja Grlica dodatno splošno znano, da velike probleme na praktični ravni predstavljajo tudi visoki transakcijski stroški za vzdrževanje sistema ter omejene možnosti razširljivosti (ang. scalability). Nobena skrivnost ni, da se tovrstnih omejitev dobro zavedajo in o njih odkrito govorijo tudi glavni akterji industrije blockchaina, kot je na primer utemeljitelj druge najbolj razširjene kriptovalute ethereum Vitalik Buterin (Financial Times, 19. 4. 2018).

Grlica navaja, da nekatere Štiblarjeve teze niso povsem konsistentne, po eni strani naj bi bitcoin kot zunajsistemski element izzival predominantno vlogo dolarja, po drugi strani naj bi nasprotno šlo za nekakšen poskus (sistemskih) elit, da z »liberalizirajočo tehnologijo« kot obliko socialnega inženiringa zaklenejo vsakogar v visoko normiran red, ter tudi do določene mere poenostavljene.

“Trendov ne moremo razložiti zgolj z aplikacijo tradicionalne monetarne teorije. Kot novo »digitalno sredstvo« si zato zaslužijo, da si jih poskušamo razložiti tudi z vidika nekaterih sodobnejših alternativnih teorij, kot je na primer teorija ekonomije žetonov (»tokenomics« ali »cryptoeconomics«).”

Ali so kriptovalute »pravi« denar?

Bitcoin po Štiblarjevem mnenju ne izpolnjuje vseh osnovnih funkcij denarja skladno s tradicionalno monetarno teorijo, in sicer merilca vrednosti in zaklada. A po drugi strani se vendarle zdi, da gre za nekakšno prostovoljno menjalno sredstvo, »kvazidenar« ali vsaj »denarni nadomestek«, ki izziva dominantno vlogo dolarja (kot zakonitega plačilnega sredstva), zaradi česar Štiblar med drugim sklene, da bi moral biti oziroma da bo prepovedan. Podobno je z menjalno enačbo, po kateri bi moral biti bitcoin v začetku tega leta vreden približno 20 dolarjev. Pa vendar je (tedaj!) vrednost bitcoina presegla vrednost 19.000 dolarjev.

“Vprašamo se lahko torej, ali je nekaj narobe z ekonomsko realnostjo (dejansko vrednostjo bitcoina), ki ne ustreza ekonomskim teorijam (in enačbam); ali pa morda te ekonomske teorije in enačbe vendarle niso najbolj primerne in bi morali za opis takšne ekonomske stvarnosti uporabiti druge.”

So kriptovalute torej valute, a ne denar? Zadnje je v resnici nebistveno. Kriptovalute namreč niti ne konkurirajo niti ne nadomeščajo ali »izzivajo« osrednje vloge zakonitih plačilnih sredstev, pač pa z njimi sobivajo – in s tem lahko postanejo pomemben gradnik mednarodnega ekonomskega sistema (kot nakazuje primer valute tether, zamenljive za ameriški dolar – z minimalnimi odstopanji – v razmerju 1 : 1; ali valute ripple, ki je specifično usmerjena v razvoj rešitev za znižanje stroškov mednarodnega plačilnega prometa in uporabo klasičnih bank in velikih plačilnih institucij), ki pa temeljijo na kvalitativno drugačnih tehnoloških in ekonomskih temeljih ter zakonitostih. Podobno velja za druge aplikacije blockchain tehnologije, ki ne nadomeščajo, pač pa predstavljajo dopolnitev – ter s tem možnost za nadgradnjo in razvoj – obstoječih sistemov.

“Podobno je fenomen kriptovalut težko umestiti v obstoječe zakonske in siceršnje pravne okvire – ki tovrstnega pojava nikoli niso predvideli in ga posledično niti ne morejo učinkovito urejati.”

Teorija ekonomije žetonov (tokenomics)

“V nasprotju s prepričanjem nekaterih svet blockchaina ni popolni »divji zahod«, v katerem vlada zgolj pohlep ter je vse mogoče in dovoljeno, pač pa temelji na številnih vnaprej definiranih zakonitostih in pravilih. Zadnja so vnaprej zapisana v računalniške protokole, ki jasno določajo, kako lahko udeleženci med seboj komunicirajo in sodelujejo.”

Z vprašanji, kako lahko oblikujemo in izboljšamo pravila in spodbude na način, da bodo sistemi podatkovnih blokov varni za udeležence ter da bodo prispevali k ustvarjanju zaupanja in dodane vrednosti za celotno družbo, se ukvarja« kriptoekonomija« ali »ekonomija žetonov« kot povsem novo področje ekonomske znanosti.

Pri tem je seveda jasno, da takšni računalniški decentralizirani sistemi ne bodo zamenjali centraliziranih oblastnih sistemov ter da ne države ne zakonitih plačilnih sredstev nihče ne bo odpravil. Vendar pa že ideja možnosti transparentnega odprtokodnega protokola z vnaprej določenimi pravili, v katerem udeleženci prostovoljno sodelujejo in se na nanj lahko zanesejo kot na alternativo na prisili temelječem centraliziranemu sistemu, samo po sebi predstavlja določen civilizacijski napredek. Ali še bolje, bodoča implementacija tovrstnih tehnologij ne zgolj v zasebne in poslovne, pač pa tudi v javne sisteme (zemljiška knjiga, javni registri, postopki demokratičnega odločanja, navsezadnje pa tudi finančni sistem) pomeni pomembno priložnost za transparentnejše, zanesljivejše in bolj demokratično delovanje države in širše družbe.

“Napačno bi bilo, če bi kriptovalute razumeli kot nekakšno »grožnjo« obstoječemu bančnemu in denarnemu sistemu. Predstavljajo priložnost za sobivanje ter evolutivni razvoj, navsezadnje pa tudi nadgradnjo in izboljšanje obstoječih centraliziranih modelov.”

Razvoja ni mogoče kar prepovedati

Pojav sistemov blockhaina, vključno s kriptovalutami, je poleg nevarnosti in tveganj, ki so inherentno povezani z mlado tehnologijo, prinesel tudi številne prednosti za razvoj od nižjih transakcijskih stroškov do potencialno večje transparentnosti in zanesljivosti vnaprej definiranih protokolov, na katerih temelji sistem.

Za ustrezno bodočo pravno ureditev statusa in uporabe kriptovalut so mnenja ekonomskih strokovnjakov, zlasti tudi kritična, zelo pomembna. Vendar pa kriptovalut kot temeljnega »pogonskega goriva« in menjalca vrednosti znotraj decentraliziranih blockchain sistemov na globalni ravni ni več mogoče kar tako prepovedati in s tem arbitrarno ustaviti tehničnega in družbenoekonomskega razvoja.

Ivo Grlica je ustanovitelj spletne pravne agencije »Smart Law Solutions« (ivo@smartlaw.solutions) in strokovnjak za pravna in davčna vprašanja kriptovalut

Preberite več na: https://svetkapitala.delo.si/mnenja/kripto-r-evolucija-6500

Kriptoportal

Kriptovalute.si

Kriptovalute.si združuje uveljavljene strokovnjake s področja informatike, financ, novinarstva in medijev. Osnovni namen je ponuditi kvalitetne in neodvisne informacije iz sveta kriptovalut in zagotoviti strokovno upravljanje kriptovalut znotraj osebnega premoženja posameznika

Komentirajte

Kliknite tukaj za vpis komentarja

Anketa

Kontaktirajte nas
Kontaktirajte nas
Vprašanja, naročila, reklamacije? Tukaj smo, da vam pomagamo!
Povezujem...
Trenutno nismo na voljo za pogovor v živo! Pustite nam prosim sporočilo in odgovorili vam bomo v najkrajšem možnem času.
Naši operaterji so zasedeni. Prosimo poskusite kasneje!
:
:
:

Podatki, zbrani s tem obrazcem, se uporabljajo za komunikacijo z vami. Če želite več informacij, preberite splošne pogoje uporabe spletnega mesta Kriptovalute.si
Imate vprašanja? Pišite nam!
:
:
Ta pogovor je zaključen
Was this conversation useful? Vote this chat session.
Good Bad