Beleženje podatkov v času COVID-19 pandemije
V torek, 26. maja 2020, se je odvil prvi virtualni dogodek “Sledljivost v času COVID-19 pandemije”, kjer so številni strokovnjaki, raziskovalci, akademiki in pravniki razpravljali o pravnih in etičnih vidikih uvedbe mobilne aplikacije za sledenje okužbam s COVID-19; IT strokovnjaki pa so izpostavili tudi ustrezne tehnologije, načine in standarde, da bi tovrstna rešitev lahko zadostila vsem zahtevam varovanja zasebnosti posameznikov.
Društvo Blockchain Think Tank Slovenija je organiziralo virtualni dogodek s podporo Bitcoin društva Slovenija, Blockchain združenja in Blockchain Alliance Europe.
Zaradi eksponentne hitrosti širjenja COVID-19 virusne bolezni je zdravstveno osebje v mnogih državah nenadoma postalo preobremenjeno. Potencialni kolaps zdravstvenega sistema in pomanjkanje informacij, s katerimi razpolagajo epidemiologi, so doprinesli k sprejemanju ukrepov kot so popolna ali delna prepoved gibanja med občinami, zaprle so se šole in vrtci, večina nas je morala delati od doma, ipd. Države se soočajo s težavo pri sprejemanju ustrezne regulacije, kot tudi nadziranju prebivalstva pri spoštovanju nujnih ukrepov. K ustreznemu informiranju o širjenju bolezni in nadzorovanju okužbe lahko doprinesejo tako posamezniki z ustreznim poročanjem, kot tudi tehnologija, ki nam tovrstno poročanje omogoča.
Ker z nenadnim razvojem in masovno uporabo aplikacij omogočimo beleženje podatkov, je sledenje okužbam postalo pereča tematika raznovrstnih pogovorov. Tudi BTT in sodelujoče organizacije smo bile deželne nemalo vprašanj o tem, ali takšno sledenje podpiramo. Ker odgovor ni tako enostaven smo v sodelovanju s številnimi strokovnjaki, novinarji, raziskovalci, akademiki in pravniki, ter s podporo Bitcoin društva Slovenija, Blockhain združenja in Blockchain Alliance Europe, pripravili virtualni dogodek, ki je potekal v torek 26. maja ob 16 uri na platformi Zoom.
Dogodek je otvoril minister za javno upravo RS Boštjan Koritnik, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je v prihajajočem obdobju eden glavnih ciljev digitalni razvoj Slovenije in da je epidemija COVID-19 ponovno potrdila smiselnost naložb v širokopasovna omrežja in sodobne tehnologije. Hkrati je minister mnenja, da pri opisovanju zahtev nove mobilne aplikacije termin »sledenje okužbam« ni ustrezen: “Digitalizacija je že ena izmed prioritet mojega ministrovanja. Naj vam v štartu provokativno zamajem naslov dogodka. Osebno trdno stojim na stališču, da je uporaba termina sledenja napačna in ustvarja negativen prizvok. Gre za beleženje stanja in ne sledenja.” Pri tem se minister Koritnik zavzema, da je aplikacija za beleženje stanja z okužbami COVID-19 transparentna, varna, upošteva kibernetsko varnost in uporabo primerne tehnologije in da je enotna za celotno Evropo.
Po skupnem uvodu je razprava potekala v dveh delovnih skupinah. Prva se je ukvarjala predvsem s tehnološkimi vidiki, kot so izbira ustrezne tehnologije, uporabniška izkušnja in tehnični vidiki zbiranja in obdelave podatke. Pri tem sta namreč možna dva pristopa: prvi zagovarja, da se vsi podatki zbirajo v centralnem sistemu; decentraliziran model pa podatke hrani na napravi posameznikov, ki nato državi dajo dovoljenje, da jih uporabi v točno določene namene in za točno določen čas.
Posnetek dogodka je dostopen na naslednji povezavi.
Udeleženci skupine so se strinjali, da je tehnologija blockchain ena izmed bolj ustreznih rešitev, predvsem zaradi kriptiranja podatkov in zagotavljanja anonimnosti uporabnikov, prav tako pa omogoča, da se podatki hranijo na različnih točkah in ne v eni sami centralni bazi.
Opozorili pa so tudi na morebitne pasti aplikacije; ena od teh so morebitna lažne informacije in obvestila o okužbah. Zato Luka Perčič, ustanovitelj in direktor podjetja Zeropass in tudi vodja IT skupine v tokratni razpravi, izpostavlja: ‘’Blockchain tehnologija lahko prepreči objavo lažnih podatkov in posledično zmanjša možnost, da ljudje izgubijo zaupanje v rešitev samo.’’
Jure Pirc, predsednik Bitcoin društva, pa je dodal: ‘’Aplikacija je dobra rešitev, če želimo pomagat ljudem razumeti, da je njihov rizični faktor okužbe nizek. Po drugi strani pa lahko z njo odpremo pandorino skrinjico zlorabam.” V tehnološki razpravi so sicer sodelovali tudi drugi panelisti, med njimi tudi Peter Merc (Fintech Factory, Lemur Legal), Mitja Glavnik (Kriptovalute.si), Klemen Rupnik (predsednik Blockchain združenja), Zenel Batagelj (Valicon), Martin F. Megušar (Devleet in BTT).
V skupini, ki je pretresala pravne in etične smernice v povezavi za aplikacijo za sledenje okužbam s COVID-19, se je razprava dotaknila širšega področja. Panelisti Anja Blaj (predsednica BTT, Unlawcked), Tanja Bivic (BAE), Marina Markežič (Unlawcked, BTT), Nika Mahnič (raziskovalka etike in politike podatkov), Pika Šarf (Inštitut za kriminologijo), Gregor Plantarič (Zavod14) in dr. Aleks Jakulin (COVID-19 sledilnik) so se ukvarjali s človekovimi pravicami, v povezavi z upravičenostjo zbiranja podatkov in pravnega reda, ki to področje ureja, pa tudi s smiselnostjo razvoja aplikacije same. Podatki namreč kažejo, da je za njeno učinkovitost potrebna kar 60-odstotna adaptacija v družbi.
Anja Blaj, predsednica društva Blockchain Think Tank in pravnica v podjetju Unlawcked je izpostavila tudi, da je uvedba aplikacije v skladu z zakonodajo v EU ravni enostavnejša kot na svetovni ravni, saj so pravni predpisi držav izredno specifični. “Hitro pridemo do vprašanja, kakšno je zaupanje v državo in pristojne institucije, pa tudi v smiselnost aplikacije same, če ta ne deluje po enotnih standardih.”
Podobno je poudaril tudi Gregor Plantarič, ki opozarja, da je tudi učinkovita aplikacija zgolj dodaten pripomoček, ki sama pa po sebi ne more učinkovito odgovoriti na vsa vprašanja, povezana s pojavom in zajezitvijo okužb in je mnenja, da je pod določenimi pogoji že po sedanji zakonodaji možno uporabljati tovrstna programska orodja oz. mobilne aplikacije.
Dr. Aleks Jakulin, ustvarjalec projekta COVID-19 Sledilnik, ki namenjenem zbiranju podatkov o okužbah v Slovenij, se zavzema za večjo dostopnost do že obstoječih podatkov, ki jih že zbirajo tehnološki giganti in bi lahko koristili epidemiologom in infektologom.
Tanja Bivic, predsednica organizacije Blockchain Alliance Europe je hkrati opozorila, da mora biti tehnologija v službi ljudi ter da za dostop do podatkov ni potrebno sklepati kompromisov med človekovimi pravicami in tehnološkimi posegi v slednje: “Blockchain tehnologija nam že sedaj omogoča, da takšne žrtve niso potrebne in da lahko ustvarimo rešitve, ki so v korist človeštva.’’
Panelisti so se strinjali, da je pred reševanjem pravnih vprašanj, povezanih z rabo aplikacije, potreben širši družben razmislek o tem, ali je aplikacija učinkovita “Če ni, bi morali sredstva razporediti drugače in jih porabiti tam, kjer so najbolj potrebna,” je bila kritična Pika Šarf. Podobno meni tudi Nika Mahnič, ki opozarja, da živimo v dobi, ko moramo biti izrazito bolj kritični do tega, katerim podjetjem omogočamo dostop do podatkov. Zato tudi v kontekstu razprave o epidemiji poziva k širši družben debati, kjer “moramo biti bolj odprti za kompleknosti in malo manj za iskanje čistih odgovorov.”
Zarja Muršič in Jure Plaskan, novinarja radia Študent, sta skupaj s podjetjem Valicon izvedla raziskavo o pripravljenosti za uporabo mobilnih aplikacij za namen zajezitve epidemije: ‘’Pri nas bi aplikacijo, ki uporablja Bluetooth tehnologijo z decentralizirano hrambo podatkov, brez zadržkov sprejelo 40 odstotkov anketirancev, in nekaj manj kot 30 odstotkov z zadržki. Tako bi v Sloveniji celo zadostili pragu 60 odstotkov ljudi, ki bi aplikacijo morali uporabljati, da bi njeni rezultati uspešno doprinesli k zmanjšanju širjenja virusa,” je raziskavo predstavila Zarja Muršič. Končni rezultati raziskave bodo objavljeni konec meseca.
Po koncu razprave znotraj delovnih skupin je sledila tudi skupna debata, kjer so si bili panelisti enotni, da je v razpravo o aplikaciji za sledenje okužb s COVID-19 potrebno vključiti različne strokovnjake, predvsem zdravstvene delavce, infektologe in epidemiologe, ter vse plasti družbe in različne družbene skupine. ‘’Ko se sprejemajo odločitve o tem, ali bomo imeli aplikacijo ali ne, je vprašanje tudi, kako bo vlada to razložila svojim državljanom, kako bo ravnala s podatki,’’ meni Marina Markežič. S tem se strinja tudi Zenel Batagelj, ki zato opozarja na pomembnost uporabniške izkušnje in tudi vključevanje ustreznih služb za komuniciranje z javnostjo, po tem, ko se aplikacijo sprejme.
V kolikor bi imeli kakšna vprašanja, nam pišite na info@blockchainthinktank.si. Vašega mnenja in komentarjev bomo iskreno veseli!
Vsak znak podpore je dobrodošel, ne pozabite zaploskati in nam pokazati, da smo na dobri poti.
