V tradicionalnih monetarnih sistemih vlade, kadar je to potrebno, preprosto natisnejo več denarja. Toda v svetu bitcoinov denar sploh ni natisnjen – temveč se odkriva. Računalniki po vsem svetu “rudarijo” za kovanci in tekmujejo med seboj.
Kako poteka rudarjenje?
Ljudje si med seboj preko Bitcoin omrežja ves čas pošiljajo bitcoine, vendar če ne bi nekdo vodil evidence vseh teh poslov, ne bi bilo mogoče slediti, kdo je komu plačal kaj. Bitcoin mreža se s tem spopada na tak način, da vse transakcije, opravljene v določenem obdobju, zbere v seznam, ki se imenuje blok. Naloga rudarjev je, da potrdijo te posle in jih zapišejo v glavno knjigo.
Potrjevanje bitcoinov
Glavna knjiga je dolg seznam blokov, imenovan tudi “blockchain”. V njej so zapisane vse transakcije, ki so bile kadar koli opravljene med dvema bitcoin naslovoma kjer koli v omrežju. Kadar koli je ustvarjen nov blok transakcij, se ga doda v blokchain, ki se ga neprestano posodablja in vanj imajo vpogled vsi uporabniki, da so seznanjeni z stanjem in dogajanjem.
Pri glavni knjigi je zelo pomembno, da je vredna zaupanja, še posebej zato, ker vse poteka digitalno. Kako smo lahko prepričani, da blockchain ostane nedotaknjen in da se z njim ne manipulira? To je točka, kjer postane pomembna vloga rudarjev.
Ko se ustvari nov blok transakcij, rudarji poskrbijo za nadaljnji proces. Ta poteka tako, da vzamejo podatke iz bloka ter uporabijo matematično formulo za to, da jih spremenijo v nekaj drugega, in sicer v veliko krajše, na videz naključno zaporedje črk in številk. To zaporedje je relativno enostavno ustvariti, praktično nemogoče pa ga je dekodirati nazaj, zaradi česar je poskrbljeno za odlično varnost.
Tekmovanje za kriptokovance
Na ta način torej rudarji pomagajo zapečatiti blok. Vsi tekmujejo med seboj, da bi to storili, in sicer z uporabo programske opreme, napisane posebej za rudarjenje blokov. Vsakokrat, ko nekdo uspešno ustvari verigo blokov, je nagrajen s 25 bitcoini, blockchain je posodobljen in vsi na omrežju so s tem seznanjeni. Nagrada je motivacija rudarjem, da nadaljujejo z rudarjenjem in skrbijo za zapečatenje transakcij.
Problem je, da je iz zbirke podatkov zelo enostavno izdelati verigo in računalniki so v tem zelo učinkoviti, zato je Bitcoin omrežje moralo zadevo otežiti, saj bi sicer vsakdo zapečatil stotine blokov v nekaj sekundah. Protokol Bitcoin omrežja to namerno otežuje s tako imenovanim “dokazilom o delu”. Ta zahteva, da je veriga blokov sestavljena na določen način; mora imeti določeno število ničel na začetku. Predhodno ni mogoče napovedati, kako bo veriga izgledal, saj v trenutku, ko so vanjo vključene nove informacije, postane povsem drugačna.
Rudarji ne smejo vplivati na podatke o transakcijah v bloku, temveč morajo spremeniti lastne podatke, ki jih uporabljajo, da ustvarijo novo verigo. Če veriga ne ustreza zahtevanem formatu, je potrebno poskusiti ponovno in vsi rudarji v mreži se trudijo, da bi verigo zaprli ob istem času. Na ta način rudarji zaslužijo svoje bitcoine.
